Damjana Nemeš

Po skoraj dveh desetletjih veljavne zakonodaje je spomladi Urad vlade za narodnosti RS, ki deluje pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca, v javno obravnavo poslal predlog novele zakona o romski skupnosti. Namen novele naj bi bila nadgradnja pravnega okvira za bolj učinkovito vključevanje romske skupnosti v slovensko družbo.

Novi zakon prinaša štiri ključne spremembe: uvaja občinske koordinatorje kot most med državno in lokalno ravnjo, spreminja sestavo Sveta romske skupnosti RS (svet), ureja podlago za sofinanciranje društev ter pospešuje postopke za prostorsko urejanje romskih naselij.

Spremembe zaradi krepitve stranke?

Urad kot temeljni razlog za spremembo navaja, da zakon iz leta 2007 ne odseva več družbene in politične realnosti ter da obstoječi svet ne opravlja več učinkovito svoje naloge predstavništva. Predlagana prenova želi tako okrepiti demokratičnost delovanja in legitimnost krovnih romskih institucij, hkrati pa izboljšati komunikacijo med občinami in državo ter sistemsko omogočiti boljše bivanje Romov.

A sprememba zakona ni le tehnična korekcija. Gre tudi za prikrito politično potezo in preusmeritev moči: z reformo sestave sveta, ki Zvezi Romov Slovenije odvzema privilegiran položaj, se odpira pot za novo generacijo akterjev, ki naj bi zasedli ključna mesta v romski vertikali – od koordinatorskih funkcij v 25 občinah z romskimi naselji (12 jih je v Prekmurju) do sedeža novega sveta, ki naj bi se preselil iz Murske Sobote v Ljubljano.

Jure Klobčar

Zakon tako ni le odgovor na organizacijsko neučinkovitost, temveč pomeni tudi neposreden poseg v obstoječe razmerje moči med romskimi predstavniki in ne nazadnje tudi med političnimi strankami.

Neuradno, po navedbah poznavalcev projekta, bi lahko šlo za zvit manever Levice, ki na lokalni ravni, razen v Ljubljani in na nekaterih urbanih območjih, nima vzpostavljene strankarske strukture, z namenom povečanja vpliva in gradnje svoje baze za ohranitev oblasti in politično preživetje. 

Romska skupnost ni sodelovala

V okviru javne razprave so k predlogu novele pričakovano dali pripombe Jožek Horvat Muc, dolgoletni predsednik Zveze Romov Slovenije in sveta, kot tudi svet romske skupnosti. Med najglasnejšimi kritiki predloga je prav Horvat, kar je razumljivo iz povsem eksistenčnih razlogov – uveljavitev zakona bi zanj pomenila tihi konec dolgoletne vodstvene vloge v romski skupnosti.

V pripombah poudarja, da glede na velike razlike v številnosti in položaju Romov po občinah ni potrebe po zaposlovanju koordinatorjev v vseh 25 občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Koordinatorji bi po njegovi oceni pomenili nesorazmeren strošek za državni proračun, posebnih pristojnosti pa ne bi imeli.

Nataša Juhnov

Sporno se mu zdi tudi, da bi država občinam določala nova delovna mesta in kadrovsko posegala v njihove pristojnosti. Odločno zavrača tudi predlagano sestavo sveta, ki mu predseduje že vrsto let. Po novem bi namreč svet sestavljali izključno izvoljeni romski svetniki v občinskih svetih – 25 lokalnih predstavnikov, ki bi v celoti nadomestili dosedanjih 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov iz občinskih svetov.

Horvat opozarja, da bi takšen svet zastopal zgolj lokalne in parcialne interese, medtem ko bi bili interesi romskih društev in širše civilne družbe potisnjeni na rob. Določilo je po njegovem tudi pravno sporno, saj ne predvideva postopka imenovanja v svet, zato bi bila po njegovem mnenju nujna tudi sprememba zakona o lokalnih volitvah. »Pripadniki romske skupnosti pričakujemo, da bomo skladno z določili zakona o romski skupnosti o spremembah tega 'našega' zakona lahko prispevali svoja mnenja in stališča,« zaključuje v uradnih pripombah.

Svet romske skupnosti je medtem zavzel splošno odklonilno stališče – ne predlaga vsebinskih popravkov, temveč predlaga, da se zakon zaradi neustavnosti in neupoštevanja temeljnih pravnih načel umakne iz zakonodajnega postopka. Uradu za narodnosti predlagajo pripravo povsem novega predloga zakona, ki naj – v nasprotju s tokratno prakso, ko so bili iz priprave sprememb povsem izključeni – nastane v dialogu z romsko skupnostjo.

Jure Kljajić

Dosedanje rešitve nastale v Murski Soboti

»Sprva je bila ideja preseliti sedež v Ljubljano, zdaj govorijo že o Novem mestu. Katera prekmurska občina se bo obračala na Novo mesto za pomoč pri reševanju romske problematike?« se retorično sprašuje Jožek Horvat Muc, ki ostro kritizira dejstvo, da spremembe nastajajo brez posvetovanja z ljudmi, ki so dolga leta opravljali to delo. »Nihče ni nikogar vprašal, kaj bo s pisarnami, z ljudmi, ki tu delajo. Vse, kar se je do sedaj v zvezi z reševanjem romske problematike naredilo, izvira iz Murske Sobote. Zdaj pa naenkrat nismo več dobri? Naše delo je ničvredno in vse bo pozabljeno?« nadaljuje.

Maja Hajdinjak

V Murski Soboti na naslovu Ulica arhitekta Novaka 13 domujejo ne le Svet romske skupnosti, temveč tudi Radio Romic, Evropska romska zveza, Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo ter Zveza Romov Slovenije. Prostore so, kot poudarja Muc, z večletnim delom in aktivnostmi sami odkupili, a so v zadnjem letu dni vse pogosteje tarča birokratskega discipliniranja – predvsem prek zavlačevanja sklenitve vsakoletne pogodbe z Uradom za narodnosti in neuspeha na razpisu ministrstva za kulturo.

»Do zdaj smo bili mi tisti, ki smo bili na terenu, predlagali rešitve, se usklajevali z občinami in izvajali konkretne korake,« še poudari. Ob tem z grenkobo dodaja, da je romska skupnost v Sloveniji danes razklana kot še nikoli prej – in to po njegovi oceni zaradi večletnega kopičenja interesov Neromov, političnih strank in posameznikov, ki romsko problematiko razumejo predvsem kot vzvod za uveljavljanje lastnih ciljev.