Pridelovalno leto za koruzo neugodno, pridelki so zelo slabi
Pridelki po hektarju se gibajo od enega do dvanajstih ton na hektar, na določenih tipih tal bo izpad tudi do 90-odstoten.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Murska Sobota, Biotehniška šola Rakičan in Skupina Panvita sta v Rakičanu pripravila že 47. dan koruze, na katerem so predstavili pogoje pridelave koruze v letu 2026, beseda je tekla o krmni vrednosti koruze za siliranje, ki raste v razmerah pomanjkanja vode in vročinskega stresa, med drugim pa so sledile tudi praktične predstavitve sortnih poizkusov koruze.
Na njivskih površinah v Pomurju je letos s koruzo zasejanih okrog 20 tisoč hektarjev. Ta delež je po besedah Boštjana Ferenčaka, vodje oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Murska Sobota, dokaj stabilen. "Približno 16 tisoč hektarjev je namenjenih zrnju, preostali delež pa za koruzno silažo."
Kot je povedal Matjaž Ošlaj s Skupine Panvita, se vse od marca soočamo s pomanjkanjem padavin, kar pomeni, da je koruza prizadeta zaradi suše.
"Pridelki so zelo slabi, zrnja ponekod praktično ni, pridelki po hektarju pa se gibajo od ene tone do dvanajstih ton, odvisno od tipa tal. Škoda je najbolj izrazita na prodnatih tleh, kjer je pričakovati tudi do 90-odstotno zmanjšanje pridelka koruze. Zaključimo lahko, da letošnje leto za pridelavo koruze res ni bilo najboljše."
V povprečju je bilo po besedah Ferenčaka na našem območju 16 dni, ko so se stopinje dvignile nad 30 stopinj Celzija, letos jih je bilo več kot petdeset, kar je tudi potrditev, da je bila koruza podvržena ekstremnim rastnim razmeram.
Bistveno prej, že v prvih dneh septembra, se je začelo tudi spravilo koruze, običajno se žetev začenja konec septembra. "Po drugi strani ob tako zgodnjem spravilu beležimo izrazito nizke stopnje vlage, gibajo se okrog 14 odstotkov, v normalnih razmerah se gibljejo med 20 in 25 odstotki," tako Ferenčak.
Kot je ob tem dejal Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije, so pridelki koruze zelo prizadeti in so bistveno manjši kot običajno, kljub razmeroma slabemu izgledu koruze na prvi pogled pa krmna vrednost ni tako slaba kot bi pričakovali.
"Koruza ima manj razvite storže, vsebuje manj škroba, je pa koruznica boljša kot pri običajni koruzi. Sklenemo lahko, da je neto energijska vrednosti, ki je ključna predvsem za krave molznice, približno deset odstotkov slabša kot običajno," je še povedal.
Ob tem je spomnil na tveganja, povezana s koruzo, ki raste v sušnih razmerah. Ta namreč kopiči nitrate, zato bodo morali biti kmetje pozorni na morebitne zastrupitve. S podnebnimi spremembami pa prihaja tudi do novih groženj kot so mikotoksini v koruzni silaži.
Več o pridelavi in odkupu koruze v letošnjem letu pa v prihodnji številki Vestnika.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
