Pridelava koruze je bila letos zelo pestra. Odkupne cene bodo znane v nekaj dneh
Pomanjkanje padavin in vročinski valovi vplivali tudi na količino pridelka.
Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota je v sodelovanju z Biotehniško šolo Rakičan in Skupino Panvita tudi letos pripravil dan koruze. Ta je v Rakičanu potekal že 46. leto zapored, kot običajno pa so tudi tokrat spregovorili o pridelovalnih pogojih v letošnjem letu. Beseda je tekla tudi o prihodnosti pridelave koruze na najbolj lahkih peščenih tleh ter o škodljivcih, ki povzročajo škodo tej poljščini.
V Sloveniji se koruza prideluje na dobrih 70 tisoč hektarjih, od tega jo v Pomurju pridelujemo na 20 tisoč hektarjih. V severovzhodnem delu je živinoreje nekoliko manj, zato se glavnina pridelave koruze pri nas uporabi kot spravilo za zrnje.
Siliranje koruze se je začelo že pred dvema tednoma, ponekod se je začelo tudi spravilo za zrnje, kar je po besedah Boštjana Ferenčaka s Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota nekoliko prej kot običajno. "To je vsekakor posledica vremenskih razmer. V začetku aprila in kasneje junija smo imeli izrazito pomanjkanje padavin, prav tako smo bili junija priča zelo zgodnji suši in visokim temperaturam. Konec junija in v začetku julija je pri koruzi najobčutljivejša faza, torej oprašitev, pomanjkanje padavin na lažjih tleh pa je povzročilo, da je prišlo do slabše oprašitve in posledično v času spravila do manjšega pridelka."
Tudi Branko Virag iz družbe Panvita Kmetijstvo je povedal, da so bili letošnji pridelovalni pogoji skoraj eni najslabših v zadnjih desetletjih. V povprečju je bilo namreč med 30 in 40 odstotkov manj padavin v rastni dobi. "Srečo imamo, da ob dveh vročinskih valovih ni koruza povsem propadla," je povedal in ponovno spomnil na pomen namakanja. "Na površinah, kjer imamo vzpostavljeno namakanje, bo izpad pridelka med 20 in 30 odstotkov, na ostalih površinah med 60 in 70 odstotkov. Mislim, da si poljedelstva v pomurskem prostoru v prihodnjih desetih do tridesetih letih več ne moremo predstavljati," tako Virag.
Kakovost pridelka bo sicer po njegovih besedah dobra tam, kjer je bilo vzpostavljeno namakanje, na sušnih ter od suše ali toče prizadetih površinah pa bo v pridelku verjetno več prisotnih toksinov.
Seveda se ob skorajšnjem začetku žetve koruze postavlja tudi vprašanje odkupne cene. Tako Ferenčak kot Virag natančnih napovedi nista želela podati, saj cene na drugih trgih še niso oblikovane, se pa pričakuje, da bodo podobne oziroma nekoliko višje od lanskih, ko so znašale med 120 in 170 evrov za tono.
"V približno enem tednu se bo cena postavila, saj se odkupi začenjajo na jugu in vzhodu. Tam, kjer so pridelki nižji, cena zagotovo ne bo pokrila stroškov pridelave," je še povedal Branko Virag.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
