Kaj bodo kmetje letos sploh lahko pridelali? To odgovarja stroka
Cene gnojil so poskočile tudi za 45 odstotkov, vendar rešitev ni v manj gnojenja, temveč v bolj natančnem gnojenju.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Posledice dogajanja na Bližnjem vzhodu so že vidne na veliko področjih, tudi v kmetijstvu, ki se je ponovno znašlo v izredno težki situaciji. Slovenski kmetje pri tem niso izjema, saj se po letu 2022, ko so zaradi vojne v Ukrajini občutno narasle cene gnojil, ponovno soočajo s to težavo, vendar v še občutnejši meri. Ne le da prihaja do pomanjkanja dušičnih gnojil, saj je njihova proizvodnja energetsko potratna in temelji na zemeljskem plinu, tudi cene gnojil so ob tem narasle za več deset odstotkov. Povrhu se je izredno podražila kmetijska nafta, govorimo tudi o več kot 30 odstotkih.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da je slovensko kmetijstvo pred krizo, saj lahko brez hitrih in učinkovitih ukrepov pride do padca proizvodnje, vse večje odvisnosti od uvoza, s tem pa do resnega udarca slovenski pridelavi hrane. Spomladanska dela so zaradi naštetega pod vprašajem, saj se ravno začenja intenzivna poljedelska pridelava, mnogi kmetje pa doma nimajo zalog mineralnih ali dušičnih gnojil niti kmetijske nafte.
KGZS je na izreden padec uvoza dušičnih gnojil opozarjala že februarja, pred nekaj tedni pa so na vlado naslovili zahtevo, da v najkrajšem možnem času sprejme odlok, s katerim bodo nosilcem kmetijskih gospodarstev povrnili dodatne nepredvidene stroške, ki jih imajo zaradi izrednega povišanja cen energentov in mineralnih gnojil. »Kmetje želijo delati in pridelovati hrano, vendar ob takšnih cenovnih pritiskih in pomanjkanju goriva ne morejo več izvajati nujnih spomladanskih del, ki so temelj letošnje letine,« je ob tem poudaril predsednik KGZS Jože Podgoršek. Po podatkih KGZS dušična gnojila predstavljajo približno 46 odstotkov celotne porabe gnojil v EU, več kot 30 odstotkov teh količin pa prihaja iz uvoza.
Kot je pojasnil Boštjan Ferenčak, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, se je na slovenskem trgu urea ali sečnina podražila za približno 40 do 45 odstotkov, kalcijev amonijev nitrat za približno 25 odstotkov, gnojilo NPK (dušik, fosfor, kalij) pa za 15 do 20 odstotkov. Cene so poskočile tudi pri gorivu, govorimo o 50-odstotni podražitvi glede na obdobje pred vojno v Iranu. »Te številke dobro ponazarjajo, da pritisk ni omejen le na gnojila, ampak zajema tudi logistiko in mehanizacijo.«
Na udaru koruza, žita, oljna ogrščica
Vse našteto bo imelo vpliv na bistveno povečanje proizvodnih stroškov, kar ima za posledico višjo lastno ceno. Mineralna gnojila in gorivo sodijo med ključne vhodne stroške v poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in obdelavi travnikov. »Kadar se cene močno zvišajo, se del kmetij odloči za ekstezifikacijo pridelave, kar pa vpliva na znižanje pridelka, posledično potem vpliva tudi na nižjo samooskrbo,« je jasen Ferenčak.
Najbolj na udaru bodo poljščine, ki za rast potrebujejo večjo količino dušika, to so koruza, žita, oljna ogrščica, nekoliko manj metuljnice in stročnice, ki si del potrebnega dušika proizvedejo same. »Manj gnojenja pomeni manjši hektarski donos in pogosto slabšo beljakovinsko ali krmno vrednost. Če se temu pridruži še dražje gorivo, se dodatno povečajo stroški setve, dognojevanja, spravila in prevozov,« razlaga sogovornik.
Državne zaloge?
Najbolj razumen odziv na nastalo situacijo po mnenju Ferenčaka ni nujno manj gnojenja, temveč bolj natančno gnojenje. Stremeti je treba k čim manjšim izgubam, k temu, da kmetje pri nanosu organskih gnojil uporabljajo inkorporatorje ali vlečene cevi, če jih nanašajo pred setvijo, pa naj organska gnojila čim prej zadelajo v tla in s tem zmanjšajo izgube dušičnih hranil. »Optimalno in strokovno utemeljeno gnojenje pomeni, da imamo narejeno analizo tal, gnojilni načrt, deljene odmerke, izbiro termina glede na vremenske razmere ter uporabo hranil tam, kjer je odziv rastlin največji. S tem se zmanjša tveganje izgub, poveča pa se izkoristek vsakega kupljenega kilograma hranil.«
Pomemben del rešitve je tudi boljša izraba organskih virov, kot so hlevski gnoj, gnojevke, kompost, digestat, rastlinski ostanki in zeleni podor. Popolna zamenjava mineralnih gnojil z organskimi v večini intenzivnih sistemov po besedah Ferenčaka ni realna, lahko pa te alternative delno zmanjšajo potrebo po nakupu dragih mineralnih gnojil, predvsem če so pravilno analizirane, skladiščene in časovno usklajene z rastjo rastlin.
»Na srednji rok lahko kmetije zmanjšujejo ranljivost še z vključevanjem metuljnic v kolobar, sodelovanjem med živinorejskimi in poljedelskimi kmetijami ter vlaganjem v precizno kmetijstvo. V razmerah cenovne negotovosti je posebej pomembno, da se ne sprejemajo pavšalne odločitve o velikem zmanjšanju gnojenja brez pregleda in pričakovanega odziva posamezne kulture,« še pravi Boštjan Ferenčak.
Na vprašanje, ali bi lahko bile del rešitve tudi državne zaloge mineralnih gnojil, je odgovoril pritrdilno, vendar je dodal, da to ne more biti edini ali avtomatični ukrep. Pomanjkanje gnojil, predvsem dušičnih, zagotovo prinaša prehransko tveganje, kar pomeni, da obstaja močan argument za razmislek o omejenem, ciljno zasnovanem mehanizmu strateških zalog ali vsaj o kriznem protokolu za hitro nabavo. Prednost takšne ureditve bi bila po besedah Ferenčaka predvsem v blaženju kratkoročnih šokov. Država bi lahko ob izrednih motnjah zagotovila minimalno oskrbo za ključna obdobja setve in dognojevanja, kar bi bilo posebej pomembno pri dušičnih gnojilih, kjer se cenovni in logistični pretresi najhitreje prelijejo v prakso, prav tako pa z dušičnimi gnojili ni možno gnojiti na zalogo.
Samooskrbni, a brez dušika ne gre
Težav z gnojili za zdaj nimajo na kmetiji Cigüt iz Noršinec, ki je ena največjih in najsodobnejših kmetij ne le v Pomurju, temveč v Sloveniji. Specializirani so za govedorejo, trenutno redijo 1200 glav goveda, ter poljedelstvo, obdelujejo 450 hektarjev zemljišč. Za vse to letno porabijo približno 250 ton gnojil, poleg tega še približno 12 tisoč kubičnih metrov hlevskega gnoja.
»Kar se tiče gnojil, smo precej samooskrbni s hlevskim gnojem, kar pomeni, da posledično uporabljamo manj mineralnih gnojil. Uporabljamo torej bolj organska gnojila, vsekakor pa moramo uporabljati dušična gnojila, s katerimi je trenutno največji problem,« je povedal Štefan Cigüt mlajši, ki je pred leti prevzel vodenje kmetije, na kateri poleg članov družine dela še osem zaposlenih.
Problemov z nabavo gnojil sami sicer niso imeli, saj so glavnino kupili že pred sezono oziroma jeseni, ko potrošnja gnojil upade, bodo pa morali dokupiti še približno 20 odstotkov dušičnih gnojil, ki jih potrebujejo. »Tudi sami smo že padli v trend višjih cen. Čeprav vsi upamo, da se bodo cene umirile, bomo gnojila morali kupiti po ceni, kakršna bo. Sam sicer menim, da gnojila so v skladišču in da imajo dobavitelji zaloge, vendar so veliki problemi tudi s transporti.« Dolgoročno si sicer sogovornik želi, da bi na kmetiji kompostirali še več hlevskega gnoja, tudi sicer njive obdelujejo tako, da gnoj navozijo na njivo in jo takoj obdelajo, saj je tako tudi izkoristek organskih gnojil najbolj učinkovit.
Ob naštetem je Cigüt izpostavil še visoke cene kmetijske nafte, pa podražitev semen in fitofarmacevtskih sredstev. »Najbolj bodo na udaru zagotovo tisti, ki vse nabavljajo sproti in nimajo doma nobenih zalog. Seveda pa bomo vsi kmetje ob tem spet potegnili najkrajšo, saj je pritisk na proizvodnjo največji. Če se bo to nadaljevalo, bo marsikatera kmetija propadla, saj bodo kmetje brez uporabe gnojil imeli manjše letine, uvoz poceni hrane je nenormalen, pod ceno pa se ne bo dalo pridelovati. Država se bo morala zato čim prej odločiti, ali želi kaj pridelati ali pa samo govoriti in množično uvažati,« je še povedal Štefan Cigüt mlajši.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
