Jure Kljajić

V Sloveniji je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v letu 2024 z belim zeljem posajenih 452 hektarjev površin, s cvetačo in brokolijem 100 hektarjev, z ohrovtom 32 hektarjev in s kitajskim kapusom 16 hektarjev. Kmetje so tako lani pridelali za nekaj več kot 14 tisoč ton belega zelja, ki prednjači daleč pred vsemi naštetimi. Se pa pri zelju in nekaterih drugih zelenjadnicah iz družine križnic poleti pojavljajo velike težave s škodljivci.

Kot je pojasnila Breda Vičar, specialistka za zelenjadarstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, opažajo pri spremljanju škodljivcev v zelju v zadnjem času na feromonskih vabah in lepljivih ploščah velik ulov bolhačev, kapusovih moljev, resarjev in tudi kapusove muhe. »Na številčnost omenjenih škodljivcev imajo velik vpliv vremenske razmere, posebno višje temperature, ki vplivajo med drugim tudi na intenzivnejše hranjenje in nato na večjo škodo po teh škodljivcih. Za omejitev škode imamo na voljo nekemične ukrepe in tudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS),« je povedala Vičarjeva.

Jure Kljajić

Moti jih namakanje

Za napade bolhačev so še posebej dovzetne rastline v zgodnjih razvojnih stadijih, poletni pojav kapusovih bolhačev pa je običajen od julija dalje. Njihovo razmnoževanje moti namakanje, ki povečuje vlago v tleh, preostali agrotehnični ukrepi, kot so plitvo okopavanje, zatiranje plevelov in oroševanje, pa vplivajo na hitrejši razvoj rastlin in s tem manjšo dovzetnost za napad bolhačev. »Učinkovito je prekrivanje nasadov s prekrivkami oziroma protiinsektnimi mrežami, ki bolhačem preprečujejo dostop do zelja in drugih križnic, prav tako bolhače privabljajo privabilni posevki, kot so bela gorjušica ali redke, s katerimi se bolhači hranijo in tako na gojenih križnicah povzročijo manj škode,« pojasnjuje sobesednica. Bolhače je možno zatirati tudi s FFS, to je priporočljivo opraviti zgodaj zjutraj ali zvečer, ko je na rastlinah rahla rosa in temperature niso previsoke.

Jure Kljajić

Kmetijstvo

Na vrtovih v tem poletju množičen pojav listnih uši. Kako se jih rešiti?

Prekrivanje je učinkovito

V toplih in sušnih letih se močno razmnožujejo tudi resarji, na zelju se najpogosteje pojavlja tobakov resar. Ličinke in odrasli osebki sesajo na listih rastlinski sok, to pa povzroča na spodnji strani zeljnih listov tvorbo svetlih bradavic, ki pozneje porjavijo. Razmnoževanje resarjev ovira namakanje rastlin z oroševanjem z vrha, na manjših površinah pa je preventivni ukrep tudi prekrivanje rastlin z dovolj gostimi protiinsektnimi mrežami. Pomemben dejavnik pri zmanjševanju razširjenosti resarja je skrb za naravne sovražnike, kot so polonice, plenilske stenice, plenilski resarji, hrošči, parazitoidi, plenilske pršice in pajki.

Veliko škodo lahko poleti povzroča tudi kapusova muha, ki se pojavlja od julija do avgusta, samice kapusove muhe pa so aktivne v sončnem in toplem vremenu. V hladnem in deževnem vremenu muhe niso aktivne in se pritrdijo na spodnjo stran listov, kjer čakajo na ugodnejše razmere. Obvladovanje kapusove muhe je možno s prekrivanjem posevkov s polipropilensko ali vlaknato folijo, uporabo fine protiinsektne mreže in z odstranjevanjem plevela.

Vanesa Jaušovec

Julija in avgusta se pojavljajo tudi rodovi kapusovega molja, ta ima običajno tri do štiri rodove letno. Med nekemičnimi ukrepi, s katerimi varujemo križnice, sta prekrivanje nasadov s protiinsektnimi mrežami ter zatiranje plevelov, ki so gostitelji kapusovega molja, še pravi Breda Vičar.