Konjska gripa tudi v Sloveniji, a pristojni ne vedo, kako razširjena je
Uradno so potrdili le štiri primere v Ljubljani, čeprav naj bi se bolezen pojavljala tudi drugod po državi.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Konec aprila je bilo v hlevih hipodroma Stožice potrjenih več primerov okužb z virusom konjske gripe oziroma influence konj. Gre za zelo nalezljiv virus, ki povzroča obolenje dihal pri konjih, oslih, mulah in drugih kopitarjih, okužijo in zbolijo pa lahko tudi cepljeni konji. Virus je prisoten na vseh celinah s konji, kot rečeno so ga nedavno potrdili tudi v Sloveniji. Kot so nam skopo odgovorili na veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil zadnji večji izbruh influence konj pri nas leta 2019, so pa vedno možni sporadični primeri, ki niso potrjeni oziroma prijavljeni.
Konjska gripa namreč ni na seznamu bolezni Evropske unije (EU), kar v praksi pomeni, da zanjo na ravni EU niso predpisani posebni obvezni ukrepi, kot so obvezno poročanje, omejitev premikov in usklajeni nadzor nad državami, prav tako veterinarjem praktikom bolezni ni treba prijaviti. »Točnega datuma pojava bolezni in njene razširjenosti zato ne poznamo, uradno pa so do sedaj bili potrjeni štirje primeri na eni lokaciji v Mestni občini Ljubljana,« so nam ob tem odgovorili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Na vprašanje, ali je bil kak primer morda kasneje potrjen še kje drugje, so zanikali, čeprav naj bi se po razpoložljivih neuradnih informacijah Konjeniške zveze Slovenije posamezni primeri bolezni pojavljali tudi v drugih delih Slovenije. Po poročanju nekaterih medijev naj bi do pojava bolezni prišlo tudi na območju Ljutomera, kar pa so v tamkajšnjem kasaškem klubu zanikali in se medtem že pripravljajo na kasaško dirko, ki jo pripravljajo 21. junija v Ljutomeru.
Regeneracija živali je dolgotrajna
Ob izbruhu kužnega kašlja konj sta sicer tako UVHVVR kot Kasaška zveza Slovenije pozvale lastnike in skrbnike konj k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov. V primeru pojava bolezenskih znakov, kot so povišana telesna temperatura, kašelj, obojestranski nosni izcedek, morajo novo nabavljene živali v karanteno, bolne živali pa je treba osamiti in premestiti v drug prostor ali predel hleva, kjer je zmanjšan kontakt z ostalimi konji.
Kot so pojasnili na veterinarski fakulteti, traja popolna regeneracija dihalnih poti, ki jih je prizadel virus influence, od 50 do 100 dni, športni konji pa lahko čutijo posledice okužbe v obliki slabše športne pripravljenosti še šest mesecev po okužbi. Pri konjih, ki so pričeli trenirati ali tekmovati v fazi, ko dihalne poti niso popolnoma ozdravele, se lahko pojavijo kronične težave v dihalih in dolgotrajno zmanjšana zmožnost za optimalen športni napor.
Prenaša se med živalmi
Poleg osamitve živali je treba redno čistiti in razkuževati hleve, bokse, napajalnike, opremo in prevozna sredstva, pripomočke, kot so krtače, odeje, vrvi in druga oprema, je treba uporabljati za vsakega konja ločeno, v času bolezni pa so prepovedani tudi premiki konj. Udeležba na tekmovanjih, prireditvah ali premiki v drugo čredo lahko povzročijo nenadzorovano širjenje bolezni v populaciji. Virus se namreč prenaša med konji z aerosolom, ki ga živali izločajo s kašljem, in z direktnim kontaktom z izločki, kot so nosni izcedek ali izbljuvek.
Ker se prenaša tudi na oblačilih in opremi, torej preko ljudi, ki delajo z okuženimi konji, morajo rejci in skrbniki konj ter kovači in drugi, ki s konji delajo, upoštevati osebno zaščito pri prehodih iz hleva v hlev, preprečevati vstop nepooblaščenim osebam brez nadzora ter skrbeti za osebno higieno, kot sta umivanje in razkuževanje rok, uporaba zaščitne obleke in obutve pri stiku z živalmi, in higieno prostorov, v katerih se nahajajo živali.
Vrstijo se odpovedi tekmovanj
Eden od načinov za zmanjšanje verjetnosti nastanka bolezni je tudi redno cepljenje, ki je pomembno predvsem za konje, ki se udeležujejo tekmovanj in drugih prireditev, kjer pridejo v stik z drugimi živalmi.
Poleg naštetih biovarnostnih ukrepov sta Kasaška zveza Slovenije, ki je krovna organizacija za kasaške dirke, in Konjeniška zveza Slovenije, ki je strokovna športna organizacija za klasične konjeniške discipline, sprejeli še druge preventivne ukrepe, med drugim sta objavili vrsto odpovedi dirk ter izobraževanj za voznike in trenerje.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
