Nataša Juhnov

Pšenica v Pomurju je večinoma požeta, kmetje pa sedaj več pozornosti namenjajo ostalim kulturam, kot sta buče in koruze. Kot poudarjajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, koruza ostaja najpogosteje pridelovana poljščina v državi, vendar se ta kultura v zadnjih letih sooča s številnimi izzivi. Ob vremenskih ekstremih so navedli še različne škodljivce. "Že v spomladanskem obdobju so nekateri posevki na določenih območjih utrpeli večje izgube zaradi talnih sovk, ponekod pa so škodo povzročili tudi polži in vrane. Kmetovalci pa v zadnjih tednih opažajo tudi poškodbe na listih, ki so večinoma posledica napadov koruzne vešče in koruznega hrošča." Poudarjajo, da so letošnje vremenske razmere še posebej ugodne za njun razvoj in širjenje. 

Koruzna vešča je vsejed, ki naseljuje preko 250 rastlinskih vrst. "V Sloveniji v preteklosti ni povzročala posebne škode, v zadnjih desetletjih pa je njena populacija zelo narasla. Veliko gospodarsko škodo povzroča na koruzi in hmelju, občasno tudi na zelenjadnicah, v zadnjem času jo vse pogosteje zasledimo tudi v sadovnjakih, kjer pridelujejo jabolka po načelih ekološke pridelave," tako Kmetijski inštitut Slovenije. 

Vanesa Jaušovec

Lomljenje stebel

Koruzna vešča je v bistvu nočni metulj, ki ima na leto dva rodova. Metulje prvega rodu zaznamo konec aprila in maja, drugega pa od julija do sredine septembra. Škodo povzročajo gosenice, saj se na koruzi hranijo najprej s povrhnjico listov. "Poškodbe so vidne kot ozke, podolžne proge, ob katerih lahko opazimo drobne iztrebke gosenic. Starejše gosenice vrtajo rove v stebla in storže, objedajo metlice ali grizejo zrna pod ličkanjem. Včasih napadejo tudi peclje storžev. Pogosto se zavrtajo v stržen metlice, ga pozneje zapustijo in se nižje na rastlini ponovno zavrtajo," pojasnjuje inštitut. Nadalje pravijo, da se poškodovana stebla ob močnejšem vetru lomijo, prav tako je oteženo spravilo koruze. 

Jesensko zaoravanje

Pridelovalcem koruze preglavice povzroča tudi koruzni hrošč. KIS je spomnil, da je bil škodljivec v Sloveniji prvič zaznan pred več kot 20 leti, nato pa se je razširil po vsej državi. Poškodbe se kažejo kot bele podolgovate lise, povzročajo pa jih odrasli osebki. Če so koruzni hrošči številni, so objedene in pobeljene večje površine listnih ploskev. "Hrošči objedajo tudi cvetni prah in svilo, kar lahko povzroči gluhost storžev. Še bolj škodljive pa so ličinke, ki objedajo korenine, kar slabša preskrbljenost rastlin z vodo in hranili, napadene rastline so tudi bolj podvržene poleganju," so opisali. 

Vanesa Jaušovec

Kmetijski inštitut Slovenije je dodal, da je najbolj učinkovit ukrep za zatiranje koruzne vešče pravočasno odstranjevanje koruznice oziroma čim bolj temeljito in globoko zaoravanje, po možnosti sesekljanih koruznih ostankov. "Na območjih, kjer je letos zaznati številčno večje populacije koruzne vešče in tudi več poškodb koruze, je smiselno v jeseni čim prej opraviti zaoravanje koruznice, saj so gosenice v podoranih steblih preko zime izpostavljene talnim mikroorganizmom, ki slabšajo njihovo preživelost." Svetujejo, da kmetovalci z zaoravanjem koruznice ne čakajo do pomladi, saj je to manj učinkovito kot jesensko. Prav tako pa k zmanjšanju napada pripomore tudi ustrezen kolobar in pridelava koruze izven območij z velikim tveganjem. 

Prav kolobar je najbolj učinkovit ukrep za omejevanje škode tudi v primeru koruznega hrošča. "S prekinitvijo pridelave koruze na isti njivi prekinemo razvojni krog koruznega hrošča. Ličinke namreč potrebujejo korenine koruze, da zaključijo razvoj, v nasprotnem primeru je njihova smrtnost zelo velika. Priporočljiv je vsaj dvo-, še bolje pa triletni kolobar," so navedli.

Jure Kljajić

Uporaba insekticidov 

Kmetijski inštitut  Slovenije navaja, da so v Sloveniji registrirani pripravki za zatiranje omenjenih škodljivcev, ki pa jih je treba uporabiti v času izleganja ličink. Za zatiranje hrošča škropljenje v tem času z običajnimi poljskimi škropilnicami večinoma ni več mogoče, ker so rastline previsoke, lahko pa se insekticide aplicira s posebnimi pripravami ali škropilnicami, ki imajo visoko nameščene škropilne letve, s cevnimi podaljški do višine storža. Visoke temperature vplivajo na slabšo učinkovitost ukrepa ter cvetenje koruze in podrasti v posevkih in okolici, kar je veliko tveganje za čebele in druge opraševalce. 

Vanesa Jaušovec

"Pri zatiranju škodljivcev so najbolj učinkoviti preventivni ukrepi, to je kolobar in ustrezna obdelava koruznih ostankov. Na kmetijah, kjer je kolobar preozek, je treba sejati ustrezno tretirano seme oziroma rabiti talne insekticide ob setvi koruze," tako inštitut.