Od polja do mize: kakšni so načrti Panvite po vstopu hrvaških lastnikov
Direktor Dubravko Folnović o rasti, širitvi v regijo, investicijah in prihodnosti lokalne hrane.
Skupini Panvita, ki je od junija 2024 v večinski lasti hrvaške družbe Bosqar Invest, se je pred slabim letom na mestu glavnega izvršnega direktorja pridružil Dubravko Folnović iz Zagreba. Gre za strokovnjaka, ki si je bogate karierne, predvsem pa vodstvene izkušnje v živilski industriji nabiral tako na Hrvaškem kot v Sloveniji.
Družba, ki je leta 2022 praznovala sto let delovanja, je ena največjih in najpomembnejših agroživilskih družb v Sloveniji ter je zavezana trajnostni pridelavi kakovostne hrane. Zaposluje okrog 800 ljudi in obdeluje več kot 3500 hektarjev zemlje. Z Dubravkom Folnovićem smo se pogovarjali o ciljih, ki si jih je zadal ob prevzemu vodenja Panvite, o širitvi skupine na trge jugovzhodne Evrope, pa tudi o stalnih dejavnostih družbe.
Pred približno enim letom ste postali glavni izvršni direktor Skupine Panvita. Kakšne cilje ste si ob tem zadali in koliko izkušenj s področja vodenja agroživilskih podjetij ste imeli pred tem?
»Cilj ob prevzemu je bil od začetka jasen – graditi dolgoročno stabilno, konkurenčno in razvojno usmerjeno skupino z izkušnjami, ki jih imam. Ob prevzemu smo si zadali tri ključne prioritete – stabilizacijo in optimizacijo poslovanja v času, ko je celotna agroživilska industrija pod pritiskom stroškov in volatilnosti, krepitev segmentov proizvodnje z višjo dodano vrednostjo, v čemer vidimo največji potencial za nadaljnjo rast, ter nadaljnji razvoj skupine kot integriranega agroživilskega sistema od polja do mize, torej sistema, ki povezuje primarno pridelavo, predelavo in trg.
Gre za proces, ki zahteva čas, doslednost in jasne prioritete, kakor tudi intenzivno delo. Sam sem svojo kariero več kot dve desetletji gradil v živilski industriji, tako na področju prodaje kot vodenja kompleksnih poslovnih sistemov. Deloval sem v mednarodnih podjetjih, kot je Lactalis, kjer sem bil odgovoren za prodajo na ravni države in regije, ter vodil podjetja, kot so Dukat Slovenija, Intersnack Company in Perutnina Ptuj – Pipo Čakovec.
V teh vlogah sem pridobil poglobljeno razumevanje celotne verige, torej vse od razvoja izdelkov in proizvodnje do trga in potrošnika. Kombinacija mednarodnih izkušenj in operativnega vodenja v živilski industriji mi daje dobro osnovo za vodenje Skupine Panvita v njenem nadaljnjem razvoju.«
Omenili ste tri cilje, ki jih zasledujete pri vodenju skupine. Kako uspešni ste pri tem?
»Lahko povem, da smo zelo uspešni. Prejšnje leto smo končali z 12-odstotno rastjo prihodkov, EBITDA oziroma dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo je zrasel za 30 odstotkov, tako da so bili vsi cilji v preteklem letu uresničeni. Najpomembnejši cilj, stabilizacija celotnega poslovanja, ostaja tudi v prihodnje. Nadaljevali bomo tam, kjer so naši predhodniki končali.«
Glavne dejavnosti Skupine Panvita so vezane na kmetijstvo, agroživilstvo. Kje vi vidite največje izzive in priložnosti v teh panogah?
»Agroživilstvo je danes v zelo kompleksni situaciji. Na eni strani imamo pritiske na stroške zaradi visokih cen surovin, energije in dela, na drugi strani pa imamo vse večja pričakovanja potrošnikov glede kakovosti, sledljivosti, trajnosti. Glavni izziv ostaja cena, ki se zaradi zunanjih dejavnikov dnevno spreminja.
Tu je še vpliv podnebnih sprememb, ki tudi na nas zelo vplivajo, pa pritisk na cenovno dostopnost hrane, ki bo v prihodnje zagotovo vse večji problem. Po drugi strani vidimo tudi jasne priložnosti. To so predvsem lokalna pridelava, razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter večja transparentnost in zaupanje v verigo. Podjetja, ki bodo znala to povezati v celoto, bodo dolgoročno uspešna.«
Kmetje se soočajo z visokimi cenami gnojil in goriva. Kako močno to vpliva na vas?
»Visoke cene gnojil in goriva imajo neposreden vpliv na stroškovno strukturo kmetijstva in s tem tudi na celotno verigo. V Panviti ta vpliv blažimo z optimizacijo procesov, bolj učinkovito rabo virov ter dolgoročnim načrtovanjem pridelave. Hkrati pa je pomembno poudariti, da takšnih pritiskov ni mogoče v celoti absorbirati, zato zahtevajo tudi prilagoditve na ravni celotne verige.«
Skupina Panvita ima dve prodajni mesti z gorivom, v Žihlavi in Lemerju, vendar ste se odločili, da boste prodajo goriva postopoma opustili. Kaj so ključni razlogi za to?
»Odločitev o umiku iz prodaje goriva je bila strateške narave. Mi smo se odločili, da se usmerimo na dejavnosti, kjer imamo kompetence, obseg in možnost ustvarjanja dodane vrednosti. Prodaja goriva ni prioriteta, zato bomo sredstva in pozornost usmerili drugam.
Ker pa je za naše lokalno prebivalstvo pomembno, da imajo dostop do celotnih storitev naših servisov, smo se odločili, da s 1. majem damo naše bencinske črpalke v najem. Storitev točenja goriva bo tako strankam še naprej dostopna, vendar prek naših najemnikov. Ti niso iz naše skupine, se pa kljub temu za kmetovalce ne bo nič spremenilo.«
Uspešno delovanje skupine je povezano z dobrimi in zadovoljnimi zaposlenimi. Kako se spoprijemate s pomanjkanjem delavcev?
»Zaposleni so temelj vsakega sistema, kakor koli se to sliši klišejsko, še posebej pa v agroživilstvu, kjer je kombinacija znanja, izkušenj in operativne izvedbe ključna. Na področju strokovnih kadrov smo stabilni, nam pa na primer primanjkuje ljudi specifičnih strokovnih profilov ter operativnih kadrov v proizvodnji, kot so mesarji, operaterji na pakirni liniji, vzdrževalci, delavci v klavnici in podobno. Gre za širši trend, s katerim se spopada celotna industrija.
Ravno zato aktivno vlagamo v razvoj zaposlenih, izboljšanje delovnih pogojev in dolgoročno privlačnost podjetja kot delodajalca. Seveda so izzivi tudi pri nas, ampak se s tem še nekako dobro znajdemo in nimamo veliko tujih zaposlenih. V celotni skupini imamo od približno 800 zaposlenih le okrog 60 tujcev, ki delajo večinoma v Panviti Mir v Gornji Radgoni.«
Kaj pa na primer traktoristi?
»Te najdemo lažje, čeprav so tudi tu problemi, prav zato, ker ni veliko mladih, ki bi jih ta smer zanimala. To je sicer stvar celotne verige, torej od zanimanja, politike, šole, vsekakor pa se mora začeti že v otroštvu.«
Se je tudi zaradi povedanega skupina pridružila projektu Podpora podjetjem za podaljševanje delovne aktivnosti?
»Da, gre za odličen projekt, ki je usmerjen v ohranjanje aktivne in vključene delovne sile tudi v kasnejših obdobjih kariere. Starejša delovna sila je bolj potrpežljiva, izkušenejša, pazljivejša, ima občutek za delo. Prav tako v Panviti izvajamo aktivnosti, kot so prilagajanje delovnih mest, prenos znanja med generacijami ter krepitev kompetenc starejših. Gre za pomemben del dolgoročne kadrovske strategije.«
Delovanje Skupine Panvita pa je vseskozi v veliki meri odvisno od kooperantov.
»Kooperanti ostajajo ključni del našega modela. Z njimi gradimo dolgoročne partnerske odnose, ki temeljijo na dogovorih, stabilnosti, kakovosti in vzajemnem razvoju. Brez tega bi bilo težko zagotavljati zanesljivo in kakovostno surovinsko bazo.«
Koliko neposrednih stikov imate kot glavni izvršni direktor z njimi?
»Reden stik ohranjam predvsem na strateški ravni ter ob ključnih projektih in usmeritvah, operativno sodelovanje pa poteka prek strokovnih ekip, ki zagotavljajo vsakodnevno povezavo s kooperanti. Tako poznam vse potrebe, ki jih imajo, naše strokovne ekipe pa skrbijo, da vse poteka, kot mora.«
Ob prevzemu je bilo povedano, da Skupina Panvita načrtuje pospešeno širitev na trge jugovzhodne Evrope. Kako uspešni ste pri tem?
»Postopoma krepimo prisotnost na teh trgih, predvsem z obstoječimi prodajnimi kanali in sinergijo znotraj skupine. Gre za proces, ki ga gradimo dolgoročno, to je z razumevanjem lokalnih trgov, prilagajanjem ponudbe in postopnim povečevanjem prisotnosti. Pri tem ne iščemo hitrih rešitev, ampak trajnostno rast. Tako smo v zadnjih šestih mesecih dvignili prodajo na Hrvaškem, podobno je na drugih tržiščih, širimo se tudi na trg Romunije in v Avstrijo, bolj pa se seveda usmerjamo na Hrvaško zaradi podobnih navad kupcev.«
Govorimo torej o prodaji vaših proizvodov.
»Tako, gre izključno za prodajo naših proizvodov, kot so meso, mesni izdelki in zelenjava. Lani smo začeli tudi proizvodnjo solate v novih rastlinjakih, tako da je to zelo uspešen projekt. V manj kot pol leta smo dosegli polne kapacitete, kar je odličen rezultat, nekaj solate pa gre v izvoz, tudi na Hrvaško.«
Se po vzpostavitvi pridelave solate obeta še kakšna podobna investicija?
»Panvita s tem projektom dokazuje, da so vlaganja v razvoj, inovacije in napredno tehnologijo ključ do večje prehranske varnosti in zmanjšanja odvisnosti od uvoza. Za zdaj lahko povem, da povpraševanje potrjuje pravilnost investicije in da ta pomembno prispeva k trajnostni prihodnosti slovenskega agroživilskega sistema ter nas kot podjetje postavlja v vlogo pomembnega ponudnika lokalno pridelane hrane.
Prejšnje leto smo v steklenjak vložili več kot devet milijonov evrov, a to ni edina investicija. Vlagamo v proizvodnjo rdečega in belega mesa, to so kontinuirana vlaganja, ki se vrtijo okrog treh do štirih milijonov evrov, bo pa zagotovo še več investicij v tem delu. Tako na področju pridelave kot predelave v sekundarnem delu skupine vidimo še dodatne priložnosti, vendar investicije vedno presojamo premišljeno in dolgoročno.«
V enem najsodobnejših steklenjakov pobirate solato ročno, tudi sicer zagovarjate najvišje standarde svežine in kakovosti. Skupina velja za vodilnega ponudnika lokalno pridelane hrane. Zakaj je lokalno pridelana hrana tako pomembna?
»Potrošnik želi vedeti, od kod prihaja hrana, kaj jé, tako da je lokalno pridelana hrana odličen spoj enega in drugega. Ima namreč večdimenzionalni pomen, pri katerem ne gre le za geografski izvor, temveč za celoten sistem vrednosti, ki ga takšna pridelava predstavlja.
Na eni strani pomeni večjo svežino in krajše dobavne verige, kar neposredno vpliva na kakovost izdelkov, na drugi strani pa zagotavlja večjo sledljivost, kar je za potrošnika vedno pomembnejše. Lokalna hrana ima tudi širši družbeni in gospodarski pomen, saj podpira lokalno okolje, ohranja kmetijsko dejavnost in prispeva k stabilnosti prehranske verige. V času globalnih negotovosti se je pokazalo, da je prav lokalna pridelava eden ključnih elementov odpornosti sistema.«
Kako pa bi še lahko izboljšali pridelavo lokalne hrane? Samo nekaj velikih igralcev bo verjetno težko to zagotavljalo, potem ko imamo vse več poceni hrane iz uvoza.
»Prehranska varnost je danes eno ključnih strateških vprašanj, ki presega posamezna podjetja. Mislim, da je živilska industrija zelo pomembna za preskrbo s hrano, to smo ne nazadnje videli tudi v času epidemije koronavirusa, zdaj to vidimo v tej krizi. Res pa je, da jo zgolj nekaj velikih sistemov ne more zagotoviti, za to mora biti kombinacija močnih organiziranih verig, proizvajalcev, kooperantov, politike, države in trgovskih partnerjev.
Gre za skupni projekt, ki bi ga moral nekdo koordinirati, vsekakor pa je pomembno, da se ustvarjajo razmere, ki omogočajo konkurenčnost domače pridelave. Če bo uvoz dolgoročno bistveno cenejši, domača proizvodnja težko vzdrži. Zato je treba prehransko varnost razumeti kot strateško odločitev, ne zgolj kot tržno vprašanje.«
Je pa to povezano tudi s stroški, vlaganjem, z napredno tehnologijo. Vemo namreč, da je kmetijstvo čedalje bolj odvisno od pametnega, preciznega kmetovanja.
»Mislim, da so vlaganja v infrastrukturo in razvoj ključna, digitalizacija postaja ključni element razvoja sodobnega kmetijstva. Je pa tako, da lahko v vse vlagamo in vse razvijemo, ampak če pri proizvodnji nimamo dodane vrednosti za lokalno skupnost in državo, potem to vse stoji na papirju.
V Panviti uvajamo različne rešitve, ki nam omogočajo boljši nadzor nad procesi, večjo sledljivost in učinkovitejše upravljanje proizvodnje. To vključuje tako upravljanje poljedelstva kot tudi procese v proizvodnji in logistiki. Cilj digitalizacije tako ni samo tehnološki napredek, ampak predvsem boljše odločanje na podlagi podatkov, ne zgolj izkušenj. To postaja ključno v okolju, kjer so spremembe hitre in kompleksne.«
Lani ste nabavili tri nove traktorje, vredne okrog milijon evrov. Je tudi letos ali v prihodnjem obdobju v načrtu kaj podobnega?
»Investicije v mehanizacijo so sestavni del našega dolgoročnega razvoja. Vsako leto vlagamo tudi v mehanizacijo, kar je del kontinuiranega procesa posodabljanja za večjo učinkovitost in boljšo izrabo virov. Sodobna mehanizacija pomeni tudi večjo natančnost pri pridelavi, kar je še posebej pomembno v času, ko moramo optimizirati uporabo vhodnih virov.
Lani smo tako poleg nakupa treh traktorjev izvedli več pomembnih investicij, med drugim smo v Panviti Mir kupili stroj za pasterizacijo izdelkov, sanirali smo zamrzovalno skladišče in zamenjali osem vozil za potrebe mesnih centrov. V Agromerkurju smo investirali v valilnico in kupili tovornjak za prevoz piščancev, v primarnem delu pa smo poleg investicij v mehanizacijo vložili še v sanacijo upravne zgradbe v ekonomski enoti Topolovci.«
Če se dotakneva še enega vašega zelo pomembnega segmenta, to je mesna industrija. Vaša linija Ave Grill je v letošnjem letu prejela naziv izbran produkt leta v kategoriji izdelkov za žar, pri čemer je pomembno, da priznanje temelji na ocenah potrošnikov. Kaj vam to pomeni?
»Priznanje je potrditev potrošnikov, ki so prepoznali naše proizvode Ave kot najvišjo kakovost. Temelji torej na potrošniški izkušnji in pomeni, da smo z razvojem izdelkov na pravi poti, in v tej smeri bomo tudi nadaljevali. Ta priznanja niso cilj, ampak potrditev, da delamo dobro.
Hkrati so obveza, da tako delamo še naprej. Tudi razvoj novih izdelkov temelji na internih izkušnjah, trendih in ocenah potrošnikov, tako to ni le nekakšna naključna odločitev, temveč predvsem strateška. To leto smo ustvarili štiri nove artikle na področju piščančjega mesa, kjer smo zopet ponudili nekaj novega in drugačnega.«
Na enem od zemljišč v Rakičanu, ki jih imate v zakupu od sklada kmetijskih zemljišč, se je lani aktivirala zapuščena vrtina, ki bruha geotermalno vodo. Koliko škode vam to povzroča pri kmetovanju?
»Gre za približno 24 hektarjev veliko območje, na katerem zaradi ponovne aktivacije vrtine ne moremo obdelovati približno 8 hektarjev zemlje, kar za nas pomeni konkreten izpad v kmetijski proizvodnji. Naš cilj je, da se vpliv na kmetijsko dejavnost čim bolj omeji ter da se najde dolgoročna in trajnostna rešitev.«
Kakšni pa so sicer drugi kratkoročni in dolgoročni načrti Skupine Panvita?
»Kratkoročno smo usmerjeni v stabilno poslovanje, optimizacijo procesov in učinkovito upravljanje stroškov v tem obdobju. Dolgoročni fokus pa je usmerjen v razvoj skupine, nadaljnja vlaganja v ključne segmente ter krepitev položaja skupine kot enega vodilnih agroživilskih sistemov v Sloveniji in regiji.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.