V Pomurju je bil mraz res močan, a komarjev ni uničil
Kaže, da se je veliko škodljivcev že prilagodilo na neugodne vremenske razmere.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V preteklih tednih, ko je zapadel sneg in pritisnil mraz, se je marsikdo spraševal, ali bo to imelo kakšen vpliv na klope, komarje in druge nadležne žuželke.
Nizke temperature so vztrajale ponekod precej dolgo, v Pomurju celo najdlje, a je vprašanje, ali je bil mraz dovolj močan, da bi vplival na njihovo število. Da nam odgovori na to vprašanje, smo se obrnili na doktorja biologije in strokovnjaka za nevretenčarje Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Kako bo s klopi?
V Sloveniji živi 16 vrst klopov, med njimi tudi ena, specializirana za netopirje, ki prezimi v jamah. »Tam zima nanjo praktično ne vpliva, saj je temperatura stalna,« je Trilar pojasnil v uvodu svojega odgovora.
Za človeka najpomembnejši je gozdni klop, ki je tudi najpogostejši. Ima več razvojnih stadijev – jajčece, ličinko, nimfo in odraslo žival. Klopi običajno prezimijo v zemlji, ličinke in nimfe pa lahko v hudem mrazu poginejo, če zemlja dovolj globoko zamrzne, in to lahko zmanjša populacijo. Dejanski vpliv zime bo znan šele spomladi, ko se zemlja segreje na približno šest stopinj Celzija in postanejo klopi aktivni.
Vendar po besedah Trilarja klopom bolj škodi pomanjkanje vlage kot mraz. »Če se preveč izsušijo, poginejo. Poleti čakajo gostitelje na bilkah, kjer so izpostavljeni vročini, vetru in izsuševanju. Ko je presuho, se umaknejo v tla, da se ponovno navlažijo,« pojasnjuje.
Velik vpliv na populacijo klopov imajo tudi njihovi gostitelji, predvsem srne in jeleni. »Ko sem bil mlad, je bila srna redka – danes so populacije zelo velike. Dokler bo tako, mraz sam verjetno ne bo bistveno zmanjšal števila klopov,« razlaga Trilar.
Tigrasti komar in druge invazivne vrste
Na širjenje invazivnih vrst ima velik vpliv človek. Po svetu prevažamo vse mogoče – od odpadnih gum do okrasnih rastlin – in tako so v Slovenijo prišli tigrasti komarji iz jugovzhodne Azije. »V naših razmerah ne prezimijo kot odrasli, temveč v obliki posebnih jajčec, ki lahko zdržijo tudi do šest mesecev,« glede druge nadležne vrste pove Trilar.
Prvi odrasli komarji se običajno pojavijo spomladi, aprila ali v začetku maja, in živijo predvsem v bližini človeka, v majhnih stoječih vodah brez naravnih sovražnikov.
Podobno so se v Sloveniji razširili tudi polži lazarji, ki so jih prinesli s solato s Pirenejskega polotoka. Trilar opisuje, da letos na svojem vrtu še vedno najde lazarje v radiču, kar nakazuje, da so prezimili in bodo spomladi spet odložili jajčeca.
»Te vrste so se razvile tako, da preživijo zimo – kako prenašati mraz, pomanjkanje hrane in vlage ter kje se skriti. Nekatere imajo celo snovi, ki preprečujejo zmrzovanje,« pojasnjuje. Na koncu ocenjuje, da leto po številu klopov, komarjev in lazarjev najverjetneje ne bo bistveno drugačno od preteklih let.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
