Soboški zapor je prenatrpan
Za tukajšnjimi zapahi praviloma kaznjenci iz domačega okrožja, ki so obsojeni na zaporno kazen do pol leta.
Pravosodni policisti so pred dobrima dvema tednoma z enournim protestom opozorili na nevzdržne delovne razmere in prenatrpanost zaporov. Protesti so potekali pred vsemi zavodi za prestajanje kazni in prevzgojnim domom v Radečah, pri čemer so sindikalisti kot največje težave navedli pomanjkanje kadra, izgorelost zaposlenih in nizko vrednotenje njihovega dela. Pred zaporom na Povšetovi v Ljubljani se je protestnikom pridružila tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je obljubila podporo pri reševanju problematike.
Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je poudaril, da zaporniški sistem poka po šivih, saj slovenski zapori gostijo več kot 600 obsojencev več, kot bi bilo optimalno. Pravosodni policisti so preobremenjeni, izpostavljeni nevarnim situacijam in se zaradi obilice nadur ne morejo ustrezno spočiti in izobraževati. Sindikat zahteva takojšnjo obravnavo kolektivne pogodbe za Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij ter odpravo plačnih anomalij v novi plačni reformi. Sindikalisti opozarjajo, da je položaj zaporskih delavcev slabši od policistov in vojakov, čeprav so izpostavljeni podobnim tveganjem. Predsednik sindikata ljubljanskih zaporov Boštjan Zakrajšek je ob tem poudaril, da v sistemu manjka vsaj 30 odstotkov zaposlenih in da je v zaporih polovica tujih zapornikov, večinoma tihotapcev ljudi. Ministrica Katič je ob tem napovedala, da bo prostorsko stisko delno rešil nov zapor v Dobrunjah, ki naj bi začel obratovati v začetku prihodnjega leta. Prav tako je poudarila potrebo po spremembi kazenske zakonodaje in bolj učinkoviti migracijski politiki, saj so tujci v slovenskih zaporih v porastu. Sestanek vladne strani s predstavniki pravosodnih policistov naj bi bil v začetku marca, v konferenci sindikata uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pa so že napovedali stopnjevanje pritiska, če njihove zahteve ne bodo upoštevane.
Zasedenost več kot 100-odstotna
Zaposlenim v murskosoboškem oddelku mariborskega zavoda za prestajanje kazni zapora je bila udeležba na minulem shodu omogočena pred matičnim zavodom v Mariboru, sicer pa v upravi ne razkrivajo, koliko natančno je zaposlenih pravosodnih policistov v Murski Soboti, saj da gre za »varnostno občutljiv podatek«. Po naših informacijah se protesta ni udeležil nihče iz soboškega oddelka, čeprav se gotovo spopadajo z enakimi izzivi kot drugod po državi.
Objekt zapora je v središču mestu, v Sodni ulici, poleg domovanja sodišča in tožilstva. Ima dve nadstropji in podstrešje. V pritličju so prostori za obsojence, kuhinja, jedilnica, kopalnica, upravni del in prostori za obiske. V prvem nadstropju so polodprti oddelek za obsojence, priporniški oddelek, ambulanta in kopalnice. Kapaciteta soboškega oddelka, ki ga vodi Simon Magdič, je 34 zaprtih oseb. Statistika kaže, da je bila zasedenost minuli ponedeljek 120-odstotna, saj je bilo zaprtih 41 oseb, torej sedem več od maksimalne prostorske razpoložljivosti. Tudi v minulih dveh letih je bilo v soboškem zaporu več zapornikov, kot jih ta lahko uradno sprejme. V letu 2023 je bil delež zasedenosti 115,3-odstoten, lani pa 110-odstoten, pojasnjujejo v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Kdo pravzaprav prestaja kazen za zapahi v Murski Soboti? V skladu z navodilom okrožno sodišče tja pošilja obsojence z območja sodnega okrožja Murska Sobota, če so obsojeni na kazen zapora do šestih mesecev ali jim ostanek kazni po vštetju pripora ne presega šestih mesecev zapora, in mlajše polnoletne obsojence do 23. leta po enakem kriteriju. V soboškem zaporu torej kazen v skladu z napotitvijo pristojnega sodišča prestajajo obsojenci s krajšimi zapornimi kaznimi, do pol leta. Za hujša nasilna kazniva dejanja so zagrožene kazni višje, kar pomeni, da so ti obsojenci na prestajanje zaporne kazni napoteni v druge zavode.
Kot poudarjajo v upravi, se lahko v skladu z institutom premestitve obsojenec med prestajanjem zaporne kazni premesti tudi v okviru istega zavoda ali iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda, »če je to potrebno za izvajanje osebnega načrta ali delovnega programa zavoda oziroma če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu«. V primeru premestitve lahko torej v soboškem oddelku mariborskega zavoda prestajajo zaporno kazen tudi obsojenci, ki prvotno v skladu s pozivom sodišča niso bili razporejeni tja.
