Zadnji avgustovski ponedeljek je na Goričkem odjeknila žalostna vest, da si je moški, po poklicu varnostnik, v gozdu blizu svojega doma vzel življenje. Ker je to storil s službeno pištolo, je tragična zgodba odprla vprašanja, kako se je lahko zgodilo, da je pištolo iz službe odnesel domov.

Ko zaključi delovnik, mora orožje pustiti v službi

Bil je varnostnik s pooblastilom za nošenje orožja, kar ni vsak, ki opravlja ta poklic, vendar v skladu z zakonom o orožju smejo varnostniki orožje nositi le pri opravljanju službe varovanja, izven tega časa pa orožja ni dovoljeno nositi. To pomeni, da mora varnostnik, ko s službo zaključi, orožje tam tudi pustiti. Varnostne družbe morajo orožje hraniti v prostoru, ki je tehnično varovan in v železnih ognjevarnih omarah oziroma sefih. “Orožje in strelivo se mora praviloma hraniti v prostorih, kjer ima varnostna družba svoj sedež. Izjemoma se lahko orožje hrani tudi na sedežu njene enote, če je hramba tam bolj smotrna in je imenovana tudi odgovorna oseba, ki skrbi za hrambo orožja,” pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve in poudarjajo, da je lahko prostor, kjer se hrani orožje, namenjen izključno hrambi orožja in mora biti mehansko zaščiten.

Nošenje in uporaba orožja v zasebnem varovanju je določena v 56. členu Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1), ki pravi: "Med opravljanjem nalog zasebnega varovanja sme varnostnik, razen varnostnika čuvaja, nositi strelno orožje v skladu z zakonom, ki ureja posest in nošenje orožja. Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače zavarovati življenja ljudi, preprečiti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje ali življenje osebe, ki jo varuje. Preden varnostniki uporabijo strelno orožje, morajo, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabili strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom. Varnostniki, ki nosijo in uporabljajo strelno orožje, se morajo redno strokovno usposabljati v ravnanju s strelnim orožjem in njegovi uporabi."

V času, ko v objektu ni prisotnih oseb, mora biti prostor tudi elektronsko zaščiten. V primeru, da se v prostoru hrani več kot 30 kosov varnostnega orožja iz kategorije B, mora biti v času, ko v objektu ni oseb, signal vezan na intervencijski center varnostnega podjetja. “Orožje se mora hraniti ločeno od streliva v protivlomnem vsebniku, strelivo pa v ognjevarni omari. V času redne dejavnosti v objektu mora biti prostor, kjer se hrani orožje ali strelivo zaklenjen, ključi pa pri odgovorni osebi,” določa zakonodaja.

"Orožje hranimo skladno z zakonodajo"

Na ministrstvu za notranje zadeve so s tragedijo na Goričkem seznanjeni, saj jih je o njej seznanila Policijska uprava Murska Sobota, ki dogodek – kot sleherni samomor doslej – tudi obravnava. Nesrečni varnostnik, ki očitno ni našel izhoda iz svoje stiske, je bil zaposlen v podjetju Aktiva varovanje. “Izgubili smo enega izmed pomembnih stebrov delovanja na področju zasebnega varovanja v poslovni enoti Murska Sobota, ki je bil s svojim delom in odnosom vzor vsem sodelavcem. Ob izgubi sodelavca smo zelo prizadeti,” so sporočili iz podjetja, na naša vprašanja, kako je v podjetju poskrbljeno za hrambo orožja, pa so dogovorili, da skladno z zakonodajo in še, da: “V prostorih, kjer se vrši hramba in primopredaja orožja, zagotavljamo ustrezno raven tehničnega in mehanskega varovanja.” Nadzor opisanega izvajajo pristojne inšpekcijske službe, pojasnjujejo v Aktivi, na vprašanje, ali so v preteklosti že beležili kršitve pravil, torej da je zaposleni orožje odnesel domov, pa odgovarjajo, da v njihovem podjetju “odstopanja od predpisanih postopkov tudi v poslovni enoti Murska Sobota niso bila zaznana.”

Igor Napast

Sistem vseh situacij ne more predvideti

Miha Dvojmoč, doktor znanosti s področja prava, sicer pa strokovnjak za področje integralne korporativne varnosti, predavatelj na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani in predsednik Detektivske zbornice Republike Slovenije pojasnjuje, da vsi varnostniki, ki zadolžijo orožje za službene namene, morajo opraviti izpit, zdravniški pregled in vse ostale postopke skladno z zakonom o orožju. O situaciji v Sloveniji na področju zasebnega varstva meni, da je sistem nošenja in uporabe orožja dobro urejen, saj predvideva tudi varovalke prevzema in oddaje orožja za službene namene s strani zato odgovorne in pooblaščene osebe. "Vedno pa se postavlja vprašanje, ali bi pogostejše kontrole nadzornih organov lahko preprečile vse tragedije in odpravile vse anomalije, najverjetneje ne. Lahko povemo, da je število uporabljenih ukrepov zasebnih varnostnikov v zadnjih dvajsetih letih manj, kot je prstov na eni roki, tako da sistem deluje, žal pa vseh situacij ne more predvideti, je pa zato na nadzornih organih, regulatorju in stroki, da ustrezno usposobijo kader, ki je pooblaščen za nošnjo orožja in tudi stalno spremlja njihovo psihofizično kondicijo," opozarja Dvojmoč.