V galeriji doma kulture v Gornji Radgoni so na ogled dela Angelce Tihec. Po besedah kuratorke razstave, akademske slikarke Saše Bezjak, gre za vsestransko ustvarjalko, ki sicer nima formalne izobrazbe, zaradi česar je bil njen opus po krivem ignoriran, a so njena dela kljub temu vrhunska. Tihčeva je vrsto let vlagala v samoizobraževanje na področju slikanja. V njenem depoju je ogromno slik na papirju, ki so bile študije motivov, ki se jih je kasneje, z več izkušnjami, lotevala z večjo lahkoto. Vsako njeno delo, naj gre za risbo, sliko, skulpturo, dekoracijo ali nenazadnje tudi za literarno delo, zgodbo ali pesem, ima izredno moč dovršenosti, naivne realističnosti in unikatnosti. Pri likovnih delih je izjemna tako v tehnični kot tudi v materialni rešitvi likovnega dela. V Gornji Radgoni se predstavlja s slikami in z risbami različnih motivov, katerih skupni jezik je živost barv in iskanje popolnosti. Nekateri izdelki po besedah Bezjakove, kuratorke razstave in tudi avtoričine mentorice, mejijo sicer na kič, »vendar jim ne moremo reči kič, ker so dovršeni. Ne gre za slaboumno narejene izdelke, ki bi gledalca pritegnili le s svojo všečnostjo, temveč za zelo premišljene, dodelane stvaritve«.

Rene Ketiš

V vsem svojem ustvarjanju se je ukvarjala z zelo velikim naborom tehnik. Lotila se je tehnike olja, akrila, svinčnika, tehnike lepljenja slame, kaširanja in barvanja, izdelkov iz lesa in papirja. V risbi s svinčnikom se prepušča domišljiji, ko se polno detajlov preplete v neko amorfno sporočilno celoto. Motivi njenih slik so rože, drevesa, naravna okolja, poskusi abstrakcije, mlin, akt in portreti, v skulpturi pa živali, figure, cvetje, abstrakcije.

Rene Ketiš

Na odprtju razstave je Angelca Tihec prebrala svojo ganljivo življenjsko zgodbo, spregovorili pa sta tudi direktorica Zavoda Kultprotur Tatjana Kotnik Karba in županja Občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš, ki je poudarila, da je še kako pomembno, da občina podpira umetnike, tudi ljubiteljske, in da jim daje možnost se predstaviti.