Maja Hajdinjak

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so prejšnji teden pripravili literarni dogodek, na katerem so gostili pisatelja, scenarista in publicista Branka Šömna. V pogovoru z Benjaminom Langnerjem je Šömen predstavil drobce iz svoje nove zbirke novel Človek, ki ga ni. Izšla je letos pri založbi Mladinska knjiga, poimenovana pa je po Šömnovi baladi iz zlatih časov slovenske popevke, ki jo je prepevala legendarna Majda Sepe, Šömen pa je zanjo dobil prvo nagrado za besedilo na Festivalu zabavne glasbe v Opatiji.

Maja Hajdinjak

Uvodni zapis v zbirki je posvečen Šömnovemu preminulemu prijatelju Milanu Vincetiču, s smrtnostjo pa je zaznamovanih tudi vseh šest novel, ki so postavljene v različne kraje in čase. Vse odpirajo univerzalne teme življenja, ljubezni in smrti. Že v uvodni noveli Jeruzalem se med sprehodom skozi naslovno mesto rojeva pisateljev kolaž spominov in otožnih razmišljanj o minevanju in smrti, v podobno melanholičnem in poetičnem slogu pa so spisane tudi preostale zgodbe v zbirki. Pisatelj potuje skozi različna zgodovinska obdobja in kraje: od svetega templjarskega mesta Zadar, zadnjih let ustvarjanja glasbenega genija Mozarta (novela Mozartova oporoka) pa vse do ideološkega nasilja, povzročenega po koncu druge svetovne vojne. Prav v tej noveli z naslovom Likvidacija se pojavi pogosta tema v slovenski literaturi, duhovni in telesni samorazkroj povojnih organiziranih morilcev.

Najdaljša novela je Vrana. Gre za zgodovinsko faktografijo o usodi templjarske utrdbe v Dalmaciji, Zadru. V zadnji noveli z naslovom Dno brez dna in podnaslovom Razmišljanje za osebno uporabo ali Ponesrečen poskus življenjepisa pa pisatelj opisuje svoje lastne izkušnje soočenja s smrtjo, kako jo je izzival in ji ubežal.

Maja Hajdinjak

Čeprav Šömna prekmurskemu bralstvu ni treba posebej predstavljati, navajamo nekaj podatkov iz njegovega življenja. Po študiju primerjalne književnosti v Ljubljani je deloval kot radijski novinar in urednik na Radiu Ljubljana in pri Mladini, pa tudi kot urednik priložnostnega satiričnega časopisa Bruc. Zaradi humorja in satire so ga dvakrat priprli, obsojen je bil na štiri mesece zapora. Veliko se je ukvarjal s filmom kot avtor scenarijev in kritik. Od leta 1983 živi v Zagrebu, kjer je med letoma 1988 in 1999 predaval filmski scenarij na akademiji dramskih umetnosti. Je prejemnik Kajuhove nagrade za književnost in zlate sirene za najboljšo knjigo humorja in satire, na filmskem področju pa je prejel še zlato areno za filmski scenarij Let mrtve ptice.