Intervju: Katja Zver o dveh lentah, načrtih in kritikah na račun zmagovalke
Katja Zver iz Lendavskih Goric je nedavno postala miss osebnosti in si nadela lento prve spremljevalke v izboru miss Slovenije. Celoten projekt je opisala kot veliko šolo za življenje in odlično odskočno desko za zastavljene cilje.

Študentka medijev in novinarstva je dobro leto uspešno plula med izzivi, ki so bili del projekta, študijem, delom in zasebnim življenjem ter se predstavila javnosti v pristni podobi. Hvaležna je za dobljeno priložnost in za mnoge izkušnje ter prijateljstva. Z njo smo se pogovarjali o finalnem izboru, ki je potekal prav v Lendavi, o tem, kako se ji je spremenilo življenje, in o ciljih, ki jih ima v življenju.
Ko ste se prvič predstavili kot kandidatka za miss Slovenije, ste povedali, da ste prijavo oddali, ker ste želeli pridobiti nove izkušnje in spoznanja. So se vaša pričakovanja izpolnila?
»Da, zagotovo. Projekt mi je ponudil več, kot sem mislila, da mi lahko. To niso le nove veščine in znanja, ampak tudi čudovita poznanstva z ljudmi, ki so mi dali veliko priložnosti in možnosti. Ta poznanstva bom cenila za vedno. In če bi me kdo vprašal, ali bi se še enkrat prijavila, bi odgovorila, da vsekakor. Že ta odgovor je zelo poveden. Projekt smo začeli decembra 2023 in ga zaključili januarja 2025. Gre za eno leto nepozabnih spominov, obdobja rasti in izkušenj. Res sem hvaležna, da sem bila lahko del tako velike zgodbe.«
Verjetno pa je bilo vmes tudi naporno?
»Je bilo. Predvsem veliko je bilo usklajevanja obveznosti, ker prek študentske napotnice delam v mediju Družina, imam druge projekte, zasebno življenje in ne nazadnje študiram.«
Študirate medije in novinarstvo. Kako so vam izkušnje, ki jih imate na tem področju, pomagale v projektu?
»Res je, sem študentka tretjega letnika, ampak sem od oktobra absolventka. Do diplome me čaka še en izpit. Moram priznati, da mi je študij dal veliko, kar sem lahko v projektu dobro uporabila. Morda sem bila nekoliko v prednosti, kar se tiče javnega nastopanja in dobre komunikacije, a sem svoje izkušnje tudi izkoristila za pomoč drugim tekmovalkam.«
Boste študij po diplomi nadaljevali?
»Bom, ampak kaj v smeri podjetništva, marketinga ali ekonomije. Na teh področjih sem še šibka in se želim opolnomočiti. Če bi želela ostati v trenutni smeri, bi za večje priložnosti morala v Ljubljano, ampak mene je od tam vleklo k družini v Prekmurje in k fantu na Štajersko. Moja želja je videti svet, potovati, spoznavati različne kulture, ljudi. Da bom potem še bolj cenila domače okolje. Si pa nedvomno želim čez kakšnih deset let, ko se vrnem, živeti na podeželju.«
Zdaj ko ste finalni izbor že predelali, kaj bi rekli, da vam je projekt miss Slovenije prinesel?
»Projekt je bil velika šola življenja. Prinesel mi je zdravo mero samozavesti, večjo odprtost in potrdil vrednote, ki sem jih imela že prej. Marsikdo mi je dejal, da sem v projekt vstopila kot izklesana oseba in da na meni ni bilo treba toliko delati. Pridobila sem izkušnje v timskem delu. Pomembno pa je poudariti še, da sem s projektom postala za eno prijateljico bogatejša, za Amadeo Zupan, aktualno miss Slovenije. Spoznali sva se na začetku, ona Primorka, jaz Prekmurka, zato je bilo še posebej zanimivo. Na splošno pa je bil projekt čudovit proces rasti in raziskovanja same sebe, tako na duhovnem kot osebnem področju.«
Je bil projekt odskočna deska za prihodnost?
»Zagotovo. Prišla sem v stik z ogromno ljudmi z vizijo, močnimi in globokimi vrednotami, podjetniki. Vsi so mi odprli vrata v nova okolja. Jure Knez, direktor Dewesofta, mi je na primer veliko dal na delavnici Kje se vidiš čez pet let. Pomagal me je usmeriti. To, da smo se dekleta preizkusila na mnogih področjih, nam je omogočilo, da smo spoznala čim več stvari o sebi, kaj nam ustreza in kaj ne. Tako da je projekt velika odskočna deska, ki mi je ponudila mnogo veščin, ki jih bom lahko uporabila na svoji nadaljnji poti. Sicer pa sem v projekt vstopila z namenom, da preizkusim svoje meje.«
Kako ponosni ste na to, da ste lahko sotekmovalkam pokazali domače okolje?
»Ko sem izvedela, da bo finalni izbor v Lendavi, sem bila zelo presenečena. Kako lahko tako velik projekt pride v tako majhen kraj, sem se čudila. Sem pa zelo ponosna na Prekmurje in na to, da so vsa dekleta videla, kaj imamo in kaj lahko ponudimo.«
Nad čem so bile najbolj navdušene?
»Vedela sem, da jih bodo najbolj navdušili ljudje, ker so odprti, topli. Vesele so bile njihove pristnosti. Potem nad čudovito naravo, ker jih večina prihaja iz mesta. Ne smem pozabiti na hrano, ki je bila drugačna, a zelo dobra. Preizkusile smo se tudi v kuhanju tradicionalnih prekmurskih jedi in zabavno je bilo spremljati, kako so dekleta iz Gorenjske pripravljala dödole. Mislim, da tudi komaj čakajo, da spet pridejo na langaš (smeh).«
Kako se je bilo v finalnem večeru sprehajati po domači dvorani in pred domačim občinstvom?
»Mene je bilo najbolj strah, ko sem izvedela, da bo izbor v Lendavi, do finala pa je že izzvenel. Na oder gledališke in koncertne dvorane imam lepe spomine iz osnovnošolskih let. Pela sem v pevskem zboru, nastopala v Čarovniku iz Oza … V prvem izhodu je v ozadju igrala glasba Jana Plestenjaka, ki ga obožujem, kar je bilo super. Dvorana je norela, ko sem se sprehajala po odru, in spoznala sem, da ni vzklikala le moja družina, ampak tudi drugi občani.«
Potem ste prejeli še dve lenti in videti je bilo, da ste posebej ganjeni.
»Kako naj ne bi bila med tako iskrenimi ljudmi, družino. Projekt se je zaključil in čustva so se nabrala, nisem jih mogla skriti. Nisem pričakovala lente, še posebej pa ne dveh. Bilo mi je tako lepo, tudi zato, ker sem kot miss osebnosti v enoletno izposojo dobila avtomobil. Kot študentka si ga ne morem privoščiti. In ko se ti zgodi toliko lepega v enem večeru, se vprašaš, ali si to res zaslužiš.«
Katera lenta ima za vas večjo težo?
»Zame, za Jelko Verk, ki je lastnica licence, in za veliko ljudi lenta za miss osebnosti. Ta lenta je izraz tega, kakšna sem kot oseba, kako sem se izkazala, kakšna sem do soljudi, živali in narave.«
V projektu miss Slovenije boste sodelovali še naprej. Kakšne bodo vaše zadolžitve?
»Kaj točno me čaka, še ne vem popolnoma. Marca bo znana nova ekipa deklet in takrat bomo delale z njimi, jim pomagale. Naša naloga bo skrbeti, da projekt živi in se predstavlja v lepi luči, ob tem pa bo vsaka, ki se je odločila za nadaljnje sodelovanje, še delala na svojem projektu. Odvisen bo od naših želja. Jaz si na vsak način želim predstavljati lokalno skupnost in Slovenijo na zanimiv in privlačen način. Ne želim še izdati kako, imam pa ideje, kako to realizirati.«
Morava se dotakniti še ene ne najbolj prijetne teme. Po izboru se je na zmagovalko Amadeo Zupan zgrnil plaz neprimernih komentarjev. Kako ste to dojemali?
»Amadea je moja prijateljica in komentarji so me zelo boleli, tudi moje starše. Ljudem sem govorila, morda niste zadovoljni z izborom, v redu, to je vaše mnenje, ampak miss Slovenije je študentka medicine. Zmagala je inteligenca. Odziv ljudi ni bil primeren in nobena od sodelujočih si tega ne zasluži. Verjamem, da je Amadea, ki je zelo srčna, dovolj močna in bo to premagala. Tudi klicali sva se in se spodbujali. Svetovala sem ji, naj sledi svoji viziji, saj smo ob njej.«
Končajva intervju z bolj prijetnim vprašanjem. Katera anekdota v celotnem projektu vam je ostala najbolj v spominu?
»Skupno smo imeli okoli 45 dogodkov in na vsakem je bilo posebno. Najbolj pa si bom zapomnila finalni večer in dve lenti. Ko se je moje ime zaslišalo prvič in ko sem izvedela, da prejmem avto, sem bila brez besed. Potem pa so moje ime poklicali še enkrat in kar nisem mogla verjeti. Finale dojemam kot enkraten dogodek, kot so na primer krst, birma, maturantski ples. Jaz ga zaradi epidemije koronavirusa nisem imela, zato mi je bilo še toliko lepše v bleščečih oblekah. Če sklenem, finalni večer je bil vrhunec, ne bi bil pa tako super, če ne bi celo leto tako garala. Moram pa še enkrat poudariti, da sem hvaležna za celotno izkušnjo, za pogum, ki sem ga izkazala z oddano prijavo, in ponosna, ker sem ves čas ohranila vero in ostala na realnih tleh. Ljudem pa bi svetovala, naj so kdaj bolj drzni in si več upajo, saj jih lahko čakajo lepe stvari.«