Folklorno društvo Pozvačin Bistrica je lani praznovalo 35 let delovanja. Vsa ta leta je povezovalo številne člane in članice, ki na odrskih deskah v domačem okolju in širše z ljudskimi plesi, pesmimi in igrami predstavljajo ljudske običaje, navade in šege domačega kraja.

Cvetka Hojnik, ki živi v Lendavi, je izvirna ustvarjalka, ki z izredno ustvarjalno energijo teži k iskanju novih idej in oblik likovnega izražanja. Svoja likovna dela je razstavljala tako na samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji kot tudi v mnogih drugih evropskih državah, pa tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi. Za svojo likovno ustvarjalnost je prejela več nagrad in priznanj.

Kljub geografski bližini je madžarska poezija slovenskim bralcem bolj slabo znana. Zadnji izbor madžarske poezije je nastal pod taktirko Jožeta Hradila in Kajetana Koviča, od tega pa je minilo že dobrih štirideset let. Nedavno pa je pri založbi Beletrina izšla antologija sodobne madžarske poezije Ki zmeraj lepše siješ s podnaslovom Panorama madžarske poezije.

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ta mesec prikazuje glasbene dokumentarne filme o nepozabnih legendah

Sobotno jutro na soboškem Trgu kulture sta polepšala Klarisa Jovanocić in Luka Ropret z majceno pravljico.

Izšel je kratki roman Prvotnost s podnaslovom Poema o ljubezni, v katerem je tudi 70 ilustracij Jureta Engelsbergerja

Prejšnji teden je mesto Tolmin, ki leži ob smaragdni reki Soči, spet napolnila črnina ljubiteljev metal glasbe.

Folklorna skupina Folklornega društva Prekmurje Lendava je gostovala na Primorskem, kjer je predstavljala prekmursko folkloro in ljudske običaje v Izoli na prireditvi Izolafolk.

»Prekmurski glasbeni globalist Vlado Kreslin je v slovenski zavesti ne le kulturno priključil Prekmurje k Sloveniji, temveč je tudi Slovenijo priključil k svetu. Njegove pesmi gradijo mostove čez reke in predore skozi hribe. Redno izdaja albume, pogosto nastopa tako na velikih kot manjših odrih z različnimi zasedbami, občasno pa zapiše svoje ustvarjanje tudi v knjigi. Tokratno je naslovil Zakartana ura,« je nedavno misli o Kreslinu strnil Zdenko Matoz. Gotovo pa se spomnite njegovih začetkov, ko je v osemdesetih letih deloval v rock bandu Horizont, leta 1980 zmagal na festivalu Slovenska popevka s skladbo Dan neskončnih sanj in potem z bandom Martin Krpan ustvaril nekaj večnih skladb. Z izrednim razumevanjem, še posebno ljudske glasbe, je z Beltinško bando in z mnogimi raznovrstnimi sodelovanji povzročil pravi preporod, saj jo je z osebno noto približal vsem generacijam.

Predstava je govorila o pikapolonici, ki je izgubila pike. Pravzaprav jih ni, le mislila je tako, saj je vsa zmedena zaradi neljubega dogodka. Na pomoč so ji priskočili prijatelj, sosedov otrok, ki pokliče svoja namišljena škrata. Ta sta polna norčij in vragolij, vendar tudi domislic: otrokom postavita uganke, ki jih morajo rešiti. Vsaka rešitev pomeni piko za pikapolonico. Tako škrata ob pomoči malih gledalcev pripeljeta predstavo do srečnega konca. Na Soboškem poletju. 

Na gradu Grad so otvorili razstavo drugega fotografskega natečaja, predstavili končni izdelek videodelavnice, s katerim bodo širili prepoznavnost treh gradov, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi notranjost prenovljene grajske kapele.

V avli Dosorja, Doma starejših občanov Radenci so se zavrtele karaoke, priljubljena zabavna prireditev stanovalk, stanovalcev in zaposlenih ter zunanjih obiskovalcev. 

Minuli konec tedna so slovenski zamejci v Pavlovi hiši v Potrni (Laafeld) pri Gornji Radgoni odprli razstavo, poimenovano Cankar v stripu, ki je nastala v okviru projekta založbe Škrateljc. S tem dogodkom so obeležili stoto obletnico smrti našega največjega pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918).  

Plesalo osem najboljših folklornih skupin Slovenije; iz Pomurja Folklorna skupina Leščeček KD Slavko Osterc Veržej in Folklorna skupina KD Marko Beltinci.

Drugi dan Hotiških ribiških dnevov je v prireditvenem prostoru Nogača na večerni zabavi nastopila Natalija Verboten, ki jo je spremljala skupina Plamen.  

V okviru otroškega programa Soboškega poletja so si lahko otroci danes na Trgu kulture ogledali lutkovno predstavo Andreja Rozmana - Roze z naslovom Ovbe, Kekec, Ujma gre. Predstava je narejena po prvi Kekčevi prigodi, ki jo je Josip Vandot opisal v knjigi Kekec na hudi poti in je edina pripoved, ki je še ne poznamo iz filma. Še preden je ukanil samotarsko zeliščarico Pehto in divjega lovca Bedanca, se je Kekec s svojo starejšo polsestro Jerico izgubil in se srečal z bajeslovnima bitjema, gorsko vilo Škrlatico in divjim možem Prisankom. 

Z nastopom folklornih skupin vseh generacij, ki tu delujejo, in seveda muziko se je odprl letošnji 48. mednarodni folklorni festival v Beltincih. Še prej pa so odprli razstavo, ki prikazuje 80 let beltinske folklore, in ta lepo prikaže, kako lahko ples poveže ljudi in vas. Le kaj je tisto, da pleše cela vas?

Le še en vikend nas loči do Pomurskega poletnega festivala v Veliki Polani. 

V Muzeju moderne umetnosti v New Yorku bodo odprli veliko razstavo o jugoslovanski arhitekturi, ki govori tudi o tem, kako je ta poskušala utrditi nacionalno identiteto.