V Lendavi bodo danes otvorili bronaste skulpture, ki so nastale na 46. likovni koloniji odlivanja v bron. Galerija - Muzej Lendava pa bo ob tej priložnosti javnosti predala tri nove skulpture, ki so jih ustvarili na 23. mednarodni koloniji mladih umetnikov LindArt. Te bodo krasile mestni park v Lendavi.

V štajersko prestolnico ponovno prihaja tradicionalna, letos že 22. Prekmurska gibanica. Odvijala se bo v torek, 4. decembra 2018, v klubu ŠTUK od 23. ure naprej.

Nedavno je izšla knjiga Pravljica o gračkem zmaju, ki jo je napisala Štefka Bohar. Izdala jo je Občina Grad in se s tem vključila obeleževanje Evropskega leta kulturne dediščine. Predstavili so jo v Gasilskem domu Kruplivnik, dogodek pa je Občina organizirala v sodelovanju z Društvom žena in deklet Kruplivnik.  

Tudi pri razglednem stolpu Vinarium so martinovali. Praznik vina so v lendavskih goricah praznovali z Martinovo tržnico in kulturno-glasbenim programom, dogajalo pa se je v soboto. Na stojnicah Martinove tržnice so se predstavili lokalni vinarji, ki so ponujali degustacijo in prodajo vin ter domači obrtniki z izdelki iz ličja, čokolade, mlečnih izdelkov, žganja, mesnin ter medenih in medičarskih izdelkov. Obiskovalci so si lahko privoščili tudi langaše, bograč in ostale dobrote stalnih ponudnikov kulinarike pred stolpom Vinarium. Organizirani so bili tudi vodeni ogledi po vinsko-turistični cesti, ob kateri se obiskovalci lahko ustavijo v katerem izmed vinotočev ali izletniških kmetij, kjer domači vinogradniki največkrat ponudijo laški rizling in chardonay. Za kulturno-glasbene vložke so poskrbele pevke pevskega zbora iz Turnišča, Gabrski Mantraši, plesalo pa se je tudi ob melodijah harmonike izpod prstov harmonikarja Boštjana Baše. Lepo vreme so za obisk lendavskih gričev izkoristili mnogi obiskovalci iz različnih koncev Slovenije, Madžarske in Avstrije. Spotoma se jih je veliko povzpelo tudi na stolp, od koder se odpira pogled na pokrajino štirih držav. Tradicionalnega Martinovega pohoda, ki ga prireja Društvo vinogradnikov in sadjarjev Lendava, se je letos udeležilo več kot 150 pohodnikov.

V BTC Murska Sobota si je bonsaje ogledala tudi Sayaka Yamashita z oddelka za kulturo Japonskega veleposlaništva v Ljubljani.

Prleki so sneli klopotec, kuhali kislo juho in opravili seveda krst mošta. 

Petkov večer je v Lendavi popestrila dobrodelna prireditev, ki jo zdaj že peto leto organizira Lions klub Lendava. Lions je največja prostovoljna humanitarna organizacija na svetu, lendavski klub pa deluje že od leta 2009, pri prireditvi je sodeloval tudi podmladek Leo, kjer so mladi humanitarci dejavni že štiri leta. Pred kulturnim programom so v preddverju Kulturnega centra odprli razstavo likovnega natečaja Plakat miru 2018, na kateri razstavljajo učenci več šol iz okolice Lendave. Mladi umetniki so ustvarjali na temo »Bodimo prijazni«, zaključne razstave se je udeležila in veliko množico obiskovalcev tudi pozdravila Darja Delavec, pooblaščenka guvernerja za Plakat miru. Razstava likovnih del bo na ogled do konca meseca zgornji avli lendavskega Kulturnega centra. Gostje večera so bili pevci moškega kvinteta Aetermun, črenšovski vokalisti so s svojim nastopom začeli program pred polno dvorano obiskovalcev. Sicer se je na odru zvrstilo 17 nastopajočih skupin, od vrtcev, šol, glasbenih šol, do samostojnih izvajalcev. Videli smo kolaž plesnih, pevskih in glasbenih nastopov. Prireditev sta z zahvalo zaključila Silvija Hajdinjak Prendl in Stanislav Gjerkeš, predsednik Lions kluba Lendava. Zbrana sredstva bodo namenili šolskim skladom vzgojno-izobraževalnih institucij, ki so sodelovale na prireditvi.

V BTC City Murska Sobota je prav tako potekalo martinovanje. Potekale so animacija in ustvarjalne delavnice za otroke. Za kulinarično ponudbo so skrbeli vinarji in dobrote iz kmetij. Za veselo vzdušje pa ansambel Aktual.  

Strokovna komisija pa je med šestimi finalisti izbrala zvrst Ljutomerčan vinske kleti P&F Wines. 

V počastitev 80-letnice akademskega slikarja Franca Mesariča in ob 60-letnici njegovega likovnega delovanja so v Galeriji Murska Sobota pripravili razstavo, ki predstavlja izbor njegovih del, nastalih od leta 1980 do 2018. Ob tej razstavi želim spomniti, pravi umetnostni zgodovinar dr. Robert Inhof, kako odličnega umetnike imamo, dejstvo, da ga poznamo in srečujemo na ulici, pa ne sme zmanjšati njegove veličine.

Življenje med knjigami, raziskovanje in preučevanje Prekmurja, zbiranje podatkov, predvsem pa zapisovanje je bilo njegovo življenje. Zato ne preseneča, da zbrana bibliografija mag. Franca Kuzmiča obsega 638 bibliografskih enot, ki so bile objavljene v letih od 1969 do 2018. Uredila in zbrala jo je dr. Klaudija Sedar, to knjižno delo pa so ob spominjanju na prezgodaj umrlega avtorja predstavili na spominski slovesnosti.   

Na gori živi Chernabog, zahodnoslovansko božanstvo zla in teme, ki je v slovenščini poimenovano Črnobog.

Člani Sokolarskega društva Pomurja so iz pokrajine ob Muri in z drugih območij vzhodne Slovenije

Danes obeležujemo svetovni dan romskega jezika v spomin na 5. november 2008, ko so prvič predstavili romsko-hrvaški in hrvaško-romski slovar. Pred leti so slovenski Romi ob tem dnevu dobili prvi obsežnejši slovensko-romski slovar. Kot poroča STA, je obeleževanje tega dneva po mnenju Romov pomembno za ohranitev njihove kulturne identitete.

Rakičanske čarovnice so grajsko dvorišče rakičanskega dvorca napolnile, kot že dolgo ne. Obiskovalci so prišli svoje boke razgibat od blizu in daleč. 

»A ti veš, kdaj sem jaz postala stara,« me je v bolj jasnem jutru vprašala moja dementna varovanka. »Vsak dan za en dan,« sem ji odvrnila. »In je življenje minilo,« je z grenkim nasmehom zaključila. 

Maske so tudi letos zavzele Mikkovo Halloween diskoteko. 

Matjaž Geder, grafik in likovni pedagog, je sprejel povabilo, za razstavo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Predstavlja se s svojimi najnovejšimi deli z naslovom Priprave na improvizacijo in serijo novih tiskov, narejenih posebej za to priložnost. Pravi, da svojim delom, monoprintom da le eno priložnost, da zaživijo ali pa jih uniči. 

Matjaž Geder, grafik in likovni pedagog, je sprejel povabilo, za razstavo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Predstavlja se s svojimi najnovejšimi deli z naslovom Priprave na improvizacijo in serijo novih tiskov, narejenih posebej za to priložnost. Pravi, da svojim delom, monoprintom da le eno priložnost, da zaživijo ali pa jih uniči. 

Pisal je za svoje »lube Slovence« v času, ko je bilo pismenih pet odstotkov Slovencev, in ustvaril izjemen opus. Brez njega bi bila zgodovina slovenskega naroda drugačna.