V Domanjševcih so se po dolgih letih zbrali nekdanji pomurski taborniki, tokrat s svojimi otroci, ki, zanimivo, niso vsi taborniki. Družinski piknik, na katerem so taborniki znanje predajali svojim malčkom, je bil preizkušnja za nov program družinskih doživetij v naravnem okolju Krajinskega parka Goričko, za katerega v Zvezi tabornikov Pomurja upajo, da bo v prihodnje privabil še večje število družin. Predvsem pa želijo pomurski taborniki otrokom približati naravo, jih opogumiti, da se znajdejo v gozdu, in naučiti za življenje; ob tem pa se pa še zabavati. Tudi tokrat namreč ni manjkal taborni ogenj, kitara in petje taborniških pesmi. Ki so starejši generaciji obudile spomine, mlajši pa ustvarile nove. 

»Dandanes, ko naši pevci pojejo nam Slow-encem pesmi v engliščini, smo mi sklenili temu narediti konec. Trdno stojimo na stališču, da ohranimo slovenšno za vsako ceno, pa naj stane kolikor hoče. Ob 500-letnici refomacije smo si drznili poseči v glasbeno strukturo naše tako lepe ljudske pesmi in jo reformirali tako, da smo seveda obdržali slovensko besedo, za glasbeni material pa smo prevzeli blues, afriško-ameriško glasbeno suženjsko strukturo. Prav neverjetno je, s kakšno lahkoto so ta naša slovenska besedila pesmi Še kiklco prodala bom, Moje dekle je še mlada, Vsi so venci, Kaj ti je deklica, Kje so tiste stezice, Jaz pa pojdem na Gorenjsko in druge zdrsnila v omenjeno obliko, pa se vprašujemo, ali zato, ker smo črnci, ali zato, ker smo sužnji?« se sprašuje Gregor Strniša (klavir) ter avtor projekta in glasbe SLO Blues. Z njim so bili na Skritem dvorišču še: Ursula Luthar – glas, Andrej Zupan – glas, klarinet, Uroš Usenik – el. kitara.

Esmeralda, lastnica potujoče komedijantske skupine, ima polne roke dela s šolanjem novih pomočnikov, Antonija in Serafine, ki ne obvladata nikakršne cirkuške veščine, trdita pa, da znata odigrati lutkovno predstavo Princesa na zrnu praha. Pardon – graha! Lutkovno-igrana predstava je nastala po motivih istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena in pripoveduje o tem, da je vredno čakati na tisto, kar si srčno želimo, in ne pristajati na manjne obvladata nikakršne cirkuške veščine, trdita pa, da znata odigrati lutkovno predstavo Princesa na zrnu praha. Pardon – graha! Lutkovno-igrana predstava je nastala po motivih istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena in pripoveduje o tem, da je vredno čakati na tisto, kar si srčno želimo, in ne pristajati na manj. Kdo? Lutke Velenja. Scenarij in režija: Alice Čop. Igrajo: Vanja Kretič, Noemi Čop, Borut Ring.

V središču Prleške vasice Babinci stoji že več kot 100 let vaška kapela, ki je posvečena Mariji vnebovzeti.

V osrčju kapelskih goric se je včeraj odvijala prireditev, posvečena tramincu, ob tej priložnosti pa so postavili tudi klopotec.

Drago Fiala iz Murske Sobote je v pokrajini ob Muri in drugod znan po tehničnih inovacijah, ustvarjalen in inovativen pa je tudi v slikarstvu, pri čemer se najraje posveča različnim znamenitostim Prekmurja in Prlekije, od mlinov na Muri do rotunde v Selu.

Katarina Bulatović, novinarka, ki piše za Delo, je hčerka Marjane Zelko, ki je na Veseli jeseni zmagala s Cejli svejt je ringlšpiu

V soboškem klubu Mikk je nastopil kantavtor Andrej Černelč. A njegov brezplačni koncert ni potekal ravno po načrtu, kot so si ga zamislili organizatorji, pa tudi, kot si ga je predstavljal on sam.

Natalija in Ravil Sultanov, ustanovitelja Zavoda Bufeto, sta diplomirana klovna slovite Akademije za cirkuške umetnosti v Moskvi. V predstavi Mini cirkus Bufeto sta v tokratnem sobotnem dopoldnevu Soboškega poletja nastopila kot klovn in klovnesa, ki obvladata najrazličnejše cirkuške spretnosti, od žongliranja in lovljenja ravnotežja do vožnje z monokolesom ...

Na dvorišču lendavske knjižnice so predstavili knjigo z naslovom Usoda naših dni, v katerih so objavljene pesmi in razmišljanje Agneze (Neže) Papež, ki jih je napisala v letih 1942 in 1943 v taborišču Sarvar na Madžarskem.

Glasbena zasedba Doroja, ki jo sestavljajo Dorina Gujt, Roman Kovačič in Janez Žekš, deluje že več kot tri desetletja. V letih ustvarjanja so nastopali na številnih prireditvah v domači Murski Soboti, pa tudi drugod po Sloveniji.

V Murski Soboti, Lendavi, Beltincih in tudi v drugih krajih po Pomurju je živela judovska skupnost, ki je pomembno sooblikovala gospodarstvo, razvoj in življenje nasploh v tej pokrajini. Holokavst in nacistično preganjanje ter tudi odnos do judov po drugi svetovni vojni pa so korenito zaznamovali to skupnost. Izginili so iz domov, ulic, iz življenja mest in krajev… in o tem se ni veliko govorilo. Te ljudi in njihove družine zdaj simbolično vračajo v mesta, kjer so živeli.

V Mladinskem centru Gornja Radgona so v sodelovanju s KUD Bunker in neprofitno organizacijo GRHC Booking & Promotion pripravili dvodnevno koncertno-družabno prireditev Punk Rock Weekender – PRH Warm Up Party.

Mentorji in udeleženci tabora so bili iz Pomurja in Zalske županije

Folklorno društvo Pozvačin Bistrica je lani praznovalo 35 let delovanja. Vsa ta leta je povezovalo številne člane in članice, ki na odrskih deskah v domačem okolju in širše z ljudskimi plesi, pesmimi in igrami predstavljajo ljudske običaje, navade in šege domačega kraja.

Cvetka Hojnik, ki živi v Lendavi, je izvirna ustvarjalka, ki z izredno ustvarjalno energijo teži k iskanju novih idej in oblik likovnega izražanja. Svoja likovna dela je razstavljala tako na samostojnih in skupinskih razstavah po Sloveniji kot tudi v mnogih drugih evropskih državah, pa tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike in Kanadi. Za svojo likovno ustvarjalnost je prejela več nagrad in priznanj.

Kljub geografski bližini je madžarska poezija slovenskim bralcem bolj slabo znana. Zadnji izbor madžarske poezije je nastal pod taktirko Jožeta Hradila in Kajetana Koviča, od tega pa je minilo že dobrih štirideset let. Nedavno pa je pri založbi Beletrina izšla antologija sodobne madžarske poezije Ki zmeraj lepše siješ s podnaslovom Panorama madžarske poezije.

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ta mesec prikazuje glasbene dokumentarne filme o nepozabnih legendah

Sobotno jutro na soboškem Trgu kulture sta polepšala Klarisa Jovanocić in Luka Ropret z majceno pravljico.

Izšel je kratki roman Prvotnost s podnaslovom Poema o ljubezni, v katerem je tudi 70 ilustracij Jureta Engelsbergerja