Mešani pevski zbor (MePZ) Štefana Kovača Murska Sobota je v Gledališču Park izvedel že 55. tradicionalni pomladni koncert, ki so ga tokrat poimenovali Dvojina. Člani in članice zbora so pod vodstvom zborovodje Tomija Bušinoskega zapeli 7 sklopov pesmi, ki govorijo o odnosu in komunikaciji v dvoje. Pesmi so opevale zaljubljenost in ljubezen, veselje in milino življenja v dvoje, pa tudi prepire, žalost in spravo. Koncert se je zaključil v preddverju Gledališča Park, kjer je sklop pesmi Zunaj in znotraj zazvenel drugače tako za pevce kot za poslušalce. Z dramskimi vložki so petkov koncert obogatili dijaki Gimnazije Murska Sobota. Ob zboru so zapeli še Stari kovači, upokojenski pevski zbor, v katerem pojejo nekdanji člani MePZ Štefana Kovača pod vodstvom zborovodje Tomaža Kuharja predstavili. Utrinke je zbral Aleš Cipot.

Klub Prekmurcev v Ljubljani je v Centru Rog pripravil gala prekmurski večer 2024.

V Gledališču Park v Murski Soboti so sinoči predvajali dokumentarni film Duhovnica, ki govori o Jani Kerčmar Džuban. Dvorana je bila nabito polna, po uri in pol predvajanja je sledil še pogovor z ustvarjalci. Na oder je stopila tudi glavna akterka filma. Tokrat si je film ogledala tretjič in kot je dejala, so ji tudi sedaj tekle solze po licu, ko je videla prizore s selanskimi in apaškimi verniki. Pogreša jih, je dejala.

Za velikonočno dekoracijo bazilike svetega Petra v Vatikanu bodo letos znova poskrbeli tudi slovenski floristi na čelu s Sabino Šegula in Petrom Ribičem, ki v Vatikan s tem namenom odhajata že od leta 2011. Njihova naloga bo okrasitev glavnega oltarja bazilike, je za STA povedala Šegula.

Knjiga je nadaljevanje odmevnega potopisnega romana Štefana Kardoša Stric Geza gre v Zaturce.

S tem se je odprla letošnja sezona dogajanja v Pavlovi hiši

Na ogled bo predvidoma do konca leta

V kupoli stolpa Vinarium je minulo soboto potekala otvoritev razstave z naslovom Velikonočni pirhi štirih dežel. Obiskovalci si lahko vse do 16. aprila ogledajo velikonočne pirhe, ki jih je izdelalo 26 avtorjev iz štirih dežel, in sicer iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Otvoritev so popestrili še ljudski pevci in godci Gaberski mantraši, dogajanje pa je v objektiv ujel Tomaž Galič.

Tekmovanje so pripravili na Gimnaziji Murska Sobota

Klub prekmurskih študentov je sinoči v ljubljanski Festivalni dvorani organiziral že 66. Bujto repo. Tudi letošnja prireditev se je pričela z večerjo, obiskovalci so se lahko okrepčali z bujto repo in domačimi kolinami, manjkala ni niti prekmurska gibanica. Za vzdušje med večerjo je skrbel Žan Videc, nato pa je sledila prekmurska veselica. Koncertni del je otvoril Ansambel Aktual, sledil je Vlado Kreslin z Malimi bogovi, za vrhunec pa so poskrbeli Dejan Vunjak in Brendijeve barabe. Dogajanje je v objektiv ujel Niko Časar.

Članice sekcije ročnih del pri Društvu upokojencev Puconci so v prostorih doma Števana Küzmiča pripravile tradicionalno razstavo unikatnih izdelkov.

Vestnik je v sodelovanju s Klubom prekmurskih študentov podarjal vstopnice za tradicionalno prireditev Bujta repa.

Novomeška indie rock (in še marsikaj drugega) skupina Mrfy je začela svojo letošnjo slovensko turnejo sinoči v soboškem klubu Mikk, ki je bil povsem razprodan. Bend je na značilen in nepredvidljiv način z veliko zafrkancije v uri in pol rednega dela izčrpal ves repertoar iz albumov Story in Use ter vmes dodal še nekaj svojih izključno koncertnih hitov, nato pa odigral še dvajset minut dodatka, ki ga je začinil tudi z rap in metal vložki. Fotografije, ki povedo več kot tisoč besed, je posnel Jure Zauneker.

Iz njegovih zapisov, ki so vedno pisani v narečju, vejeta hudomušnost in smeh.

Po koledarju katoliške cerkve je 10. marec godovni dan 40 mučencev.

Jernej Celec je standup komik iz Murske Sobote, ki je namesto kariere zdravnika, kar je po izobrazbi, izbral komedijo. Kot pravi, se publiki poskuša približati na način, da v njegovih zgodbah prepoznajo sami sebe.

V Business Point ART v Murski Soboti so na predvečer dneva žena odprli razstavo del sedemnajstih slovenskih likovnih umetnic, trinajstih slikark in štirih kipark, ki so jo naslovili Marčevski jin. Umetnice prihajajo iz akademskih krogov, so likovne pedagoginje ali mojstrice brez formalne likovne izobrazbe, vse pa v slovenski likovni umetnosti puščajo svoj pečat. To so Rosina Curhalek, Vesna Davidovič, Aleksandra Fekonja, Špela Fridau, Irena Gayatri Horvat, Cvetka Hojnik, Metka Kavčič, Klaudia Kolarič, Leya Marinič, Slađana Matić Trstenjak, Tatjana Mijatović, Marija Pavlič, Vika Potočnik, Jerneja Smolnikar, Jerca Šantej, Špela Šedivy in Slavica Štrukelj Kokoravec. Dogodek je povezovala Tatjana Mijatović, ena od sodelujočih umetnic in del ekipe Business Point Art, kjer so razstavo pripravili z namenom, da bi izpostavili in podprli ustvarjalke na področju likovnega izražanja in javnosti predstavili moč ter edinstvenost ženskega umetniškega izražanja. Številne zbrane je nagovoril tudi Zoran Poznič, predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, ki je spregovoril o vlogi žensk v umetnosti nekoč in danes. Kot je med drugim povedal, so ženske ustvarjale že od nekdaj, šele zadnjih trideset let pa je njihovo delo tudi prepoznano, saj so si dotlej to polje prisvajali moški. V zadnjih letih se trend obrača in v likovnih društvih po Sloveniji, tako Poznič, sta med člani že skoraj dve tretjini žensk. Razstavo je nato odprla članica odbora za negospodarske dejavnosti Mestne občine Murska Sobota in vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Murski Soboti Nataša Brulc Šiftar. Foto Maja Hajdinjak

Zato ne bomo tiho, ponavljale bomo to, dokler bo treba in vedno znova. Ženska ni spolni objekt, ženska ni nikogaršnja last, ženska nikakor ni nežnejši spol.

Zveza Slovencev na Madžarskem je skupaj s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota v torek na Gornjem Seniku pripravila pravljični večer za odrasle. V Hiši jabolk so zbrane v pravljični svet popeljale zaposlene v murskosoboški knjižnici Vesna Radovanovič, Metka Celec in Petra Lopert ter Alojz Hanžek iz Porabja. Za glasbeno popestritev dogodka sta poskrbela dijakinja Stefania Dravecz in Dušan Mukič.

Že več desetletij se srečujejo z neurejenimi prostorskimi in produkcijskimi pogoji ustvarjanja