Na lendavskem gradu je v organizaciji Galerije-Muzeja Lendava od ponedeljka do sobote potekala peta likovna delavnica za otroke z naslovom LindArt Junior.

Letošnji festival Soboški dnevi se je zaključil, zadnji dogodek pa je potekal na grajskem dvorišču. V okviru 34. festivala Folkart sta v Murski Soboti nastopili Folklorna skupina iz Argentine - Compañía artística Gran Ballet Argentino in Folklorna skupina iz Čila - Mahia Asociacion Cultural, Mahia Rapa Nui z domicilom v Barceloni. Obiskovalci so lahko uživali ob natančnih plesnih koreografijah in strasti, ki so jo prikazali plesalci. Kako je bilo, si lahko ogledate skozi fotografije Nika Časarja.

Osnovno šolo Beltinci je v sklopu pobude Pasch tik pred koncem pouka v tem šolskem letu v sodelovanju s slovenskim Goethejevim inštitutom obiskal Joachim Hecker.

V galeriji gradu Beltinci so odprli razstavo umetniških del, ki so nastala na lanski 29. likovni koloniji Izak Lipovci. Obenem se je v Lipovcih začela jubilejna 30. mednarodna likovna kolonija Izak Lipovci.

Nekoč so učenci po vrnitvi v šolo morali pri slovenščini skoraj obvezno pisati doživljajski spis z naslovom Moje počitnice. Zdaj učenci tega sicer skoraj nikjer ne počnejo več, toda o počitniškem (dolg)času se zagotovo še vedno pogovarjajo. Že zaradi teh pogovorov je pametno čim bolje izkoristiti počitniški čas za res prave stvari, ki jih ne moremo početi med šolskim letom in o katerih se izplača govoriti.

Julija in avgusta bodo na različnih lokacijah v Murski Soboti potekali dogodki v sklopu festivala Soboško poletje in Skrito dvorišče.

Nastala dela bodo predstavili na dveh razstavah

Feminizem je še danes teorija in praksa, ki je številnim ženskam omogočila in jim še vedno omogoča, da izboljšajo svoj individualni položaj

Odprli so ga z improvizirano predstavo

Kresnika za najboljši roman leta je prejel Roman Rozina za Sto let slepote, v katerem opisuje rudarske revirje 20. stoletja. Nagrado podeljuje medijska hiša Delo in je vredna 7000 evrov bruto. Kresnika so podelili dvaintridesetič.

Nocoj na kresni večer bodo na ljubljanskem Rožniku razglasili dobitnika kresnika, Delove nagrade za najboljši roman minulega leta. Med peterico finalistov za dvaintridesetega kresnika sta tudi Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta in Andrej E. Skubic z romanom Krasni dnevi,

Mladinska centra iz Gornje Radgone in avstrijske Radgone (Bad Radkersburga) sta pri mostu prijateljstva pripravila drugi festival Bad RADgona, ki je potekal pod geslom "brezmejni", in katerega namen je povezovanje ljudi obeh mest ter poudarjanje njihovega prijateljstva s pomočjo glasbe in umetnosti.

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so sinoči predstavili eno najobsežnejših in najpreglednejših del, ki se navezuje na zgodovino Prekmurja, strokovno monografijo Pregled zgodovine Prekmurja.

V sodelovanju z Radgonskimi goricami je Tamara Vogrin polepšala podobo treh stavb v Gornji Radgoni.

Včeraj je bila v Gledališču Park slovenska premiera risanke Prava Pepelka, prenovljene različice vsem poznane pravljice, ki predstavlja zgodbo o deklici in leseni nogi. Prava Pepelka se namreč spoprijema s telesno hibo, ima le eno nogo in veliko željo, da bi plesala, ko iz gradu prispe velika novica o kraljevem plesu. Gre za prvo od šestih epizod v seriji Zvite pravljice, ki znane zgodbe ter junake in junakinje prilagajajo sodobnim časom in temam. Namen Zvitih pravljic je uporabiti izgubljene nauke starih pravljic kot orodje, ki otroke uči sprejemati in razumeti drugačnost. S predstavitvijo določene stigme znotraj znanega pravljičnega narativa se spodbuja pogovor o tej tematiki in uči destigmatizacije, so zapisali v Inštitutu za transmedijski dizajn. Glasba, liki in druge ilustracije v Pravi Pepelki so nastali po navdihu ilustracij in zgodb pomurskih otrok, ki so sodelovali na delavnicah Zvitih pravljic pod vodstvom Nine Cigüt in Sare Božanić. Zadnja se je podpisala tudi pod režijo, scenarij je delo Dore Vagić, za zvok in glasbo je poskrbel Matej Končan - Kleemar, za kompozicijo Igor Štikić, za animacijo Timon Leder, za umetniško vodstvo, oblikovanje likov in ozadja pa Dalibor Kazija. Fotografije je posnel Jure Zauneker.

V svojem novem romanu Zvezdna karta (Založba Goga), s akterim je med finalisti za nagrado kresnik, pisatelj, pesnik, scenarist, esejist, urednik in fotograf Dušan Šarotar, rojen v Murski Soboti, nadaljuje pripoved o soboških in prekmurskih Judih ter tematizira enega najtemnejših trenutkov zgodovine.

V sklopu Poletne muzejske noči je Galerija-Muzej Lendava na lendavskem gradu odprla tri razstave: dve stalni etnološki razstav s skupnim naslovom Multikulturna pokrajina in likovno razstavo Kristine Rutar z naslovom Vanitas. Ob tem so si ves dan lahko obiskovalci ogledali vse njihove stalne in občasne razstave. Društvo Kaleido je pripravilo delavnico za otroke Ujeti metulj Štefana Galiča, večer pa so popestrili še s koncertom kitarista Dušana Stojanovića.

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so ob 90. letnici rojstva akademskega slikarja Ladislava Danča pripravili spominsko razstavo umetnikov del, ki jih hrani njegova vdova Francka Danč. Razstavljena dela na papirju so delček zapuščine in predstavljajo umetnikove ustvarjalnosti iz predakademskih, akademskih in poznejših ustvarjalnih let. "Za razstavo sem izbrala tista umetnikova dela, ki so me še posebno nagovorila,« pravi avtorica razstave in umetnostna zgodovinarka Tamara Andrejek. Razstavljeno je tudi letos restavrirana delo z naslovom Kompozicija iz leta 1963 iz zbirke pomurskega muzeja. Poleg tega pa si lahko ogledate nekaj pisem, oblikovalskih izdelkov, reklamnih oglasov, ki so bili objavljeni v Vestniku in še drugo. Danč je bil član znamenite skušine DHLM, ki je v Pomurje v prvi polovici 70-tih prinesla sodobne likovne smernice. Naj spomnimo, da je njegova velika kovinska skulptura Gorička krajina iz leta 1963 našla mesto na zahodni strani poštne stavbe v Murski Soboti.

V Parku 1. slovenskega tabora v Ljutomeru so včeraj obeležili 100. obletnico Pihalnega orkestra Ljutomer, ob tem pa počastili tudi prihajajoči dan državnosti. Povezovalec programa Branko Hrga je zbranim prenesel besede slavnostnega govornika Igorja Teršarja, sekretarja na ministrstvu za kulturo, ki je zbolel. Pihalni orkester Ljutomer ima bogato zgodovino. Ustanovljen je bil leta 1922, prvi dirigent oz. kapelnik pa je bil Franc Zacherl. Ob 30. obletnici so člani orkestra dobili prve uniforme, obletnico pa počastili z vzponom na Triglav. Ta podvig jim je uspel celo z instrumenti in tako so bili prvi orkester, ki je zavzel vrh Triglava. Od leta 2019 orkester vodi Boštjan Lašič. Leta 2021 je orkester pridobil status društva v javnem interesu na področju kulture, kar je dokaz uspešnega in prepoznavnega delovanja orkestra na regionalnem in nacionalnem nivoju. Več v prihodnjem Vestniku. Fotografije je posnela Vanesa Jaušovec.

V drevoredu mestnega parka v Murski Soboti je potekal letošnji drugi Sprehod ob glasbi, ki ga je organiziral Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota. Zbrane obiskovalce je v senci pod krošnjami dreves z bogatim glasbenim repertoarjem razvajala pomurska glasbenica Julija Fajhtinger. Utrinke s koncerta je zbral Niko Časar.