Severjeva nagrada za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je letos šla v roke tudi Vladimirju Vlaškalića, članu igralskega ansambla SNG Drama Maribor, ki se je kot igralec začel kaliti na murskosoboškem gledališkem odru.

Valerija Kuhar, ki zadnjih sedem let živi v Benediktu, odraščala pa je v Gornji Radgoni, je po izobrazbi profesorica likovne umetnosti. Že v otroštvu je rada risala in tudi kot najstnica je svoj prosti čas najraje preživljala s svinčnikom in barvicami v roki.

Praznovanje božiča se bo zaradi epidemije covida-19 letos umaknilo iz javnosti. Družilo se bo lahko največ šest odraslih. Osredotočeno bo zlasti na družinsko okolje in bo bolj podobno obliki, znani iz kulturne dediščine. Uporaba orodij za povezavo z bližnjimi, kot sta Zoom in Skype, pa bo vendarle izdajala, da smo v času digitalne revolucije.

Božične okraske, ki krasijo Trg sv. Petra v Vatikanu, izdelovale tudi članice DPŽ Sveti Jurij ob Ščavnici in DPŽ Gornja Radgona

Ime ji je bilo Helen. Drobna črnka, eno leto starejša od mene, ki jo je posvojil ljubeč par v vzhodnem Berlinu. Vsako poletje sva se srečali na morju in do konca počitnic viseli skupaj. V pisanih kopalkah, ki nama jih je nakvačkala njena krušna mama, sva si bili, jaz svetlopolta z ravnimi lasmi in ona temnejša s črnimi kodri, precej podobni.

V 73. letu starosti se je poslovila znana filozofinja Cvetka Hedžet Toth, rojena v Murski Soboti.

Preživel rusko ujetništvo in se peš vrnil domov – Tam slišal pesmi, ki so jih peli ruski kozaki in so veliko pozneje postale del repertoarja nastopov s sinom Vladom

Čez nekaj dni bomo vstopili v drugo polovico decembra in se še bolj približali letošnjim božično-novoletnim praznikom. Pomurske kraje že osvetljujejo lučke, ki pričarajo čarobnost in marsikomu narišejo nasmeh na obraz. Tega vzdušja so veseli predvsem otroci. Prinašamo nekaj utrinkov praznične okrasitve Ljutomera in Križevec pri Ljutomeru. Fotografije Vanesa Jaušovec.

Kljub težki temi polni optimizma, pozitivnih misli in celo humorja – Sodelovali ustvarjalci iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške

Frane Milčinski - Ježek, avtor številnih del za mladino in odrasle, ki je napisal tudi Zvezdico Zaspanko, bi 14. decembra praznoval 106. rojstni dan.

V 91. letu starosti se je poslovila pisateljica in prevajalka Karolina Kolmanič. Je avtorica skoraj tridesetih knjig proze, romanov, povesti in kratke proze ter zbirke dramskih besedil za vse generacije, v katerih je tankočutno popisala zgodbe, ki jih je črpala tudi iz lastnih izkušenj in sodobnega časa. Bila je dolgoletna mentorica Bralne značke, na njeno pobudo so leta 1987 začeli knjige za bralno značko prebirati tudi učenci v Porabju, poučevala pa je tudi na osnovnih šolah v Kuzmi, Gederovcih in na v Murski Soboti.

V okviru TAM-TAMove Ulične galerije na prostem so odprli razstavo fotografij Mankice Kranjec z naslovom Srček za vsak dan. Umetnica je iz svojega arhiva 1500 fotografij za razstavo izbrala 36 fotografij predmetov srčastih oblik, ki se pojavljajo na povsem vsakdanjih mestih in v vsakdanjih oblikah.

Slovenija se pripravlja na največji glasbeni festival v zgodovini.

Dobre štiri metre visok kip je zasnoval akademski kipar Marjan Drev, v bron pa ga je ulil madžarski livar Janos Meszlenyi v Budimpešti.

Ob letošnjem Prešernovem dnevu je kulturno ministrstvo razglasilo dobitnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega slada, med njimi pa so letos tudi ustvarjalci iz Prekmurja. Prešernovo nagrado v letu 2012 za življenjsko delo prejme pisatelj Feri Lainšček, med šestimi nagrajenci Prešernovega sklada pa je tudi slikar Sandi Červek.

Svoje občutke, čustva in misli je Janja Magdič iz Velike Polane že zelo mlada rada zapisovala v verzih, tu in tam je objavila kakšno pesem, jih namenila svojim bližnjim in prijateljem, dokler ni v letu 2019 izšla njena prva pesniška zbirka Iskrenje srca.

V Domu Kuzma so že začeli s pripravami na praznični december. Čeprav bodo letos prazniki odeti v drugačne barve kot v preteklih letih, želi vodstvo doma skupaj z zaposlenimi pričarati stanovalcem praznično vzdušje.

Ena od štirih razstav v štirih galerijah, ki bodo skupaj celovito predstavile enega osrednjih slovenskih slikarjev in grafikov

Založba Demokratične zveze južnih Slovanov je leta 1986 začela izdajati samostojno publikacijo Slovenski koledar, letopis Slovencev na Madžarskem, ki ima informativno in kulturno vlogo. Izdajanje koledarja je nato z ustanovitvijo leta 1990 prevzela Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM), leta 2009 pa je letopis dobil drugačno ime.