Dramski igralec Vladimir Vlaškalić, član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, je decembra prejel Severjevo nagrado za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Prislužil si jo je z nizom odličnih in hkrati različnih vlog, med njimi so posebej omenili vlogo pastorja Johna Halla v drami Lov na čarovnice Arthurja Millerja, Andraža v poetični drami Grmače Daneta Zajca in Arnolfa v Molierjevi komediji Šola za žene.

Tjašo Cigut smo lahko v prejšnjem desetletju videvali na glasbenih odrih kot pevko, instrumentalistko in zborovodkinjo. Zadnja leta največ nastopa z glasbeno zasedbo Edna.

»Nismo radi govorili o tem, ker to je takšna bolečina, da se je nisem želela dosti spominjati. Želela sem pozabiti, ampak tega ne moreš pozabiti. Najhuje pa je to, da bolj ko sem stara, bolj premišljujem. Ležim in pridejo te misli. Prej nisem nikoli, sem jih odganjala,« je pred leti povedala Judita Kreft Hahn, priznana slovenska gledališka in filmska igralka in ena od preživelih taboriščnic iz nemškega uničevalnega taborišča Auschwitz - Birkenau v okupirani Poljski.

Register kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o dediščini v Sloveniji. Vanj pa sta bila dodana dva prekmurska plesa.

Lendavski fotograf Tomaž Galič je izdal svojo prvo fotoknjigo, ki jo je poimenoval Dark Angel (Temni angel). V njej je 66 fotografij, tematsko povezanih v zgodbo, ki prikazuje preobrazbo belega angela v temnega.

Ob nedeljah zvečer ga lahko na Televiziji Slovenija gledamo v vlogi kriminalista Vrenka v novi kriminalni nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Dario Varga, dramski in filmski igralec, režiser in pisec besedil, je zdaj postal redkobeseden in natančen kriminalist, pred tem pa je na malih zaslonih in filmskih platnih upodobil nekaj nepozabnih likov, kot sta Debevec v Naši mali kliniki in Lepec v filmu Petelinji zajtrk.

S 1. februarjem bo potujoča knjižnica ponovno začela z vožnjami v Porabju, na progo pa se bodo podali z osebnim vozilom, sporočajo iz Pokrajinske in študijske knjižnice.

Profesorja Hotimirja Tivadarja sem spoznala kot študentka slovenistike na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer se je po končani diplomi zaposlil na Katedri za slovenski knjižni jezik in stilistiko, najprej kot asistent za govor in fonetiko.

Profesorica slovenskega jezika in književnosti in pedagoginja Lea V. Golub iz Bratoncev, ki zadnja leta živi v Mariboru, bo na police kmalu postavila svojo prvo knjigo, slikanico z naslovom Zajček Rajko in mega medvedek.

Za svoje magistrsko delo Razvoj kolekcije oblačil in tekstilne instalacije Ajdek po spominih iz otroštva je Živa Červek, ki je magistrirala na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, prejela študentsko Prešernovo nagrado.

Šesto leto zapored poteka v organizaciji Društva Radi pišemo z roko in ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Zavoda za šolstvo RS ter nekaterih slovenskih podjetij vseslovenska akcija Teden pisanja z roko.

Osemnajstletni Marko Matajič iz Črenšovec je pianist, ki se je nad igranjem klavirja navdušil pri šestih letih, ko je začel obiskovati Glasbeno šolo Lendava. Kmalu se je začel udeleževati tudi tekmovanj in nastopati na produkcijah šole.

Zapustilo nas je neverjetno veliko legend iz sveta filma, glasbe in športa, med njimi tudi Paolo Rossi in Otto Barić.

Vodenje Slovenskega kulturnega centra Berlin je z 9. januarjem prevzela Saša Šavel Burkart. Novoimenovana kulturna atašejka v Berlinu, sicer Sobočanka, je diplomirana novinarka in magistrica antropologije vsakdanjega življenja ter dolgoletna novinarka in urednica na Televiziji Slovenija.

Že 69. leto zapored je izšel Evangeličanski koledar, letna publikacija, ki jo izdaja Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem. Eno najstarejših tovrstnih publikacij prebirajo malodane vsi slovenski evangeličani tako doma kot v tujini.

Iz zbranih fotografij bodo naredili skupno zgodbo Lendavčanov – Odkrivali bodo poseben šarm mesta

Pomurski muzej Murska Sobota je na svoji spletni strani objavil etnografski film Füjčka, ki govori o tem, kako lončar Štefan Zelko iz Lemerja izdeluje piščalko iz gline oziroma ptiča z dušo.

Odlok o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji dovoljuje knjižnicam od danes le brezstično izposojo knjižničnega gradiva na zunanjih prevzemnih mestih knjižnice.

Slabo leto po avtorjevi smrti izšla knjiga Stori hempež. V njej tudi ilustracije Igorja Muršiča

»Dlje kot so morali ostajati pod skupno streho, bolj jim je šlo na živce, saj niso marali takega prisilnega druženja. Porabili so že vse besede, s katerimi so znali opisati vreme in nejevoljo, zato so raje molčali,« je pisatelj Feri Lainšček na prvi strani knjige Kurji pastir, ki govori o njegovem najzgodnejšem otroštvu, skoraj preroško zajel tudi bistvo zdajšnjega časa.