Tina Klement je 23-letna študentka germanistike iz Banovec. V samozaložbi je pred kratkim izdala roman Prebliski in odmevi. Prvi del načrtovane trilogije Nazaj k tebi je hkrati njena prva knjiga. V pogovoru nam je razkrila, od kod je prišla ideja za lastno delo, kaj še načrtuje, in nam omogočila podroben vpogled v nastajanje knjige.

Sopranistka Melanija Markovič iz Borec pri Križevcih je članica opernega zbora v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Diplomirana muzikologinja je že od malih nog navdušena nad glasbo, med drugim je več let pela v vokalni skupini Perpetuum Jazzile, sodelovala je z Gorenjskim oktetom in Oktetom Gallus, v tem poletju pa smo se nad njenim petjem lahko navduševali tudi v lokalnem okolju.

V prostorih lendavskega gradu je Galerija-Muzej Lendava pripravila stalno razstavo z naslovom Zemlja, ogenj, voda – arheološka dediščina Lendave z okolico.

Kulturno-umetniško društvo Petőfi Sándor Domanjševci je v sodelovanju z Občino Šalovci in Madžarsko narodno samooupravno skupnostjo občine pripravilo tradicionalno etnološko prireditev Praznik žetve, plesa in petja.

Lutkovno gledališče Pupilla iz Lendave je sinoči na letnem odru lendavske gledališke in koncertne dvorane premierno uprizorilo novo lutkovno-glasbeno predstavo z naslovom Zajcebančica.

Sinoči je na Skritem dvorišču, za Hranilnico prekmurskih dobrot v Murski Soboti potekal literarno-glasbeni dogodek, ki so ga organizatorji poimenovali Knjižnica pod zvezdami: Beletrinini trubadurji z Alenko Godec. Založba Beletrina že drugo leto zapored organizira literarne dogodke, na katerih se predstavljajo njeni avtorji, hkrati pa z njimi potuje tudi Beletrinina knjigarna z izborom knjig po posebnih cenah. Na včerajšnjem dogodku je vpogled v svoj najnovejši roman z naslovom Kurji pastir odstrl Feri Lainšček, dobitnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo. Pogovor z njim je vodil Benjamin Langner Von Höveling. Lainšček v romanu piše o svojem zgodnjem otroštvu, kjer na svoj slikovit način, a hkrati zelo realistično opisuje dogodke, pokrajino in osebe. V glasbenem delu je nastopila Alenka Godec, ki sta jo spremljala klaviaturist Miran Juvan in kitarist Robert Pikl. Zbrano množico je navdušila z izborom svojih pesmi in zimzelenih slovenskih melodij. Fotografije Vanesa Jaušovec.

Pod senco dreves križevske župnije so člani Kulturnega društva Križevci in ostali ljubitelji knjig prisluhnili Suzani Tratnik.

Že dolgo je od takrat, ko sem se prvič tukaj izkrcal, in medtem se je zunanja podoba otoka v mnogočem spremenila, dogradili so ceste, s kopnega so napeljali vodovod, priključili elektriko in postavili ulično razsvetljavo, tako da otok ni več v temi, a zdaj ni več ozkih in zavitih poti med kamnitimi zidovi, ki so se še ne tako davno ponoči izgubljale med vrtovi in oljčnimi gaji, kjer smo posedali v tišini in zrli v svetle, presvetle zvezde nad nami.

Na 17. Grossmannovem festivalu podelili nagrade. Častnega hudega mačka prejela ameriška režiserja William Lustig in Gary Sherman. Odpotovanje dobilo hrupnega mačka

V Beltincih od petka do vključno danes potekajo festivalski dnevi, ki jih je tamkajšnje kulturnoumetniško društvo pripravilo namesto tradicionalnega folklornega festivala. Sinoči je bila na sporedu osrednja prireditev z nastopi folklornih skupin. Zbranemu občinstvo so se predstavile Folklorna skupina Tine Rožanc, Folklorna skupina Lancova vas, Folklorna skupina KD Marko Beltinci, Folklorna skupina KUD Beltinci, Glasbena skupina Jaro in Češke, zapeli so Fantje Ljubljančani in Rožančevi fantjiči, zaigrali pa tamburaši domačega društva. Program nastopov je pripravil Mirko Ramovš, tako kot tudi splet plesov, s katerim so se predstavile Združene slovenske folklorne skupine, in sicer KUD Beltinci, Podgorci, Tine Rožanc in Cof. Fotografije Niko Časar

Novaka spoštujejo tudi v tujini. V kulturnem centru Le Corbusierovega (arhitekt, pri katerem se je šolal Novak) mesta Firminy v Franciji je razstavljena Novakova pisalna miza in pano, ki govori o soboškem arhitektu in njegovem delu.

17. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina tudi letos poteka v dveh sklopih. Prvi je bil že minuli konec tedna, od petka do nedelje, v Ormožu, otvoritev drugega sklopa pa je bila sinoči na Glavnem trgu v Ljutomeru.

Kulturnoumetniško društvo (KUD) Beltinci tudi letos ni moglo izvesti 50. folklornega festivala, bodo pa pripravili tako imenovane festivalske dneve 2021.

Gibanje Kultura-Natura Slovenija napoveduje pesniški natečaj in nagrado za nove, angažirane, ženskam posvečene pesniške zbirke. Pesniški natečaj Kresnice bo odprt vsako leto od 17. julija do 25. decembra, kar se navezuje na datum rojstva in smrti pesnice Kristine Šuler, ki je del svojega življenja preživela v prleški vasici Stara Gora.

Društvo za svetovanje, terapijo in glasbeno relaksacijo – Zdravje in glasba Radenci je pripravilo prvi letošnji glasbeni koncert.

V galeriji Odprto obrobje v soboškem klubu Mikk so odprli razstavo Transkripti prostora zagrebškega fotografa Samirja Cerića Kovačevića.

Pisatelj prleških korenin, idejni oče nagrade kresnik, ljubitelj Franza Kafke. Kot mlad človek dušen zaradi družinske preteklosti, danes ponosen oče, mož in samostojni književnik.

Člani Likovnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici so pripravili likovno kolonijo. Irena Skotnik, ena od sodelujočih, je povedala, da so povabili tudi goste, med drugim sta se odzvala Igor Dacinger iz Slovenske Bistrice in Ivo Lorenčič iz Cerkvenjaka, sicer dolgoletna prijatelja prleških umetnikov. Od domačih članov društva pa so na koloniji ustvarjali Zdravko Patty, Marko Himelrajh, Anita Škrlec, Zdravko Dolinšek, Lidija Pelcl Mes in že omenjena Skotnikova. Likovna dela so nastajala ob prijetnem vremenu na Stari Gori, sodelujoči pa so očistili tudi prostor, tako imenovano likovno štalo, v stari šoli ob tamkajšnji cerkvi. Dela, ki so nastala, bodo na ogled v ateljeju nad trgovino Kmetijske zadruge v Svetem Juriju ob Ščavnici od 8. avgusta dalje. Foto Arhiv društva

Navijači na tribunah Fazanerije so v torek lahko premierno prisluhnili pesmi To je naša Murska Sobota, ki je večkrat odmevala iz zvočnikov na povratni tekmi med Muro in Škendijo.

Poletje se začne, ko je na vrtu rdeč prvi paradižnik. Ko maturanti odpišejo zadnjo polo razvlečene mature in opravijo zadnji ustni zagovor. Pravo poletje se začne, ko mame zaradi vročine ne težijo več, da je treba takoj sleči mokre kopalke. Ko se ob cesti pojavijo plakati za nove okuse sladoleda. Ko vidimo prvi kombajn. Ko te prvič opeče po vratu, če kolesariš v trgovino. Ko se sladoled v škufki stopi, še preden ti ga uspe polizati. Najbolj pravo poletje je takrat, ko se ob popoldnevih pobirajo slive, ki so prezrele popadale po tleh. Najbolj pravo je takrat, ko popoldan zajame globoka migetajoča tišina, ki rumeno razbeljena leži nad pokrajino.