Srečanje s pisateljem in avtorjem mladinske fantazijske zbirke Vagabundi

Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela, Turistično društvo Klopotec Kapela, Občina Radenci in Zavod za turizem in šport Radenci so na turistični točki Pri preši na Kapeli pripravili enajsto martinovanje. V kulturnem programu je zapel domači Vokalni kvintet Klopotec Kapela, zaigrali so tamburaši Kulturno umetniškega društva Selnica iz Hrvaške, vse pa so zabavali tudi člani ansambla Prleški kvintet s pevko Zdenko Šafarič. Tudi na Kapeli so po tem, ko se je mošt spremenil v vino, pospravili klopotec - do prihodnjega leta. Fotografije: Dani Mauko.

Tudi letos je bilo, kot prejšnja leta, martinovanje v mestu sejmov in penine posebno doživetje.

V Hiši penin Frangež, domačiji slovenske vinske kraljice Mete Frangež, so mošt pospremili v vino ovtar in humorist Samo Tuš, ki mu je - poleg članov družine Frangež - pomagal tudi nekdanji televizijski voditelj Boris Kopitar. Martinovanje približno petsto gostom je popestrila Tanja Žagar, presenečenje pa je bilo, da so pri Frangeževih martinovali tudi člani slovenske reprezentance kanuistk in kanuistov na divjih vodah. Fotografije: Dani Mauko.

Dvodnevno martinovanje v Ljutomeru se je zaključilo z nastopom Modrijanov. Fotografije Niko Časar.

Pisatelji in reke – na valovih besed in glasbe je bil naslov literarno-glasbenega večera, ki sta ga Zavod za turizem in kulturno Beltinci ter Društvo slovenskih pisateljev organizirala v s slamo kriti hiši, Prekmurski domačiji (Ekomuzej Mura) v naselju Lipa.

Madžarska narodna samoupravna skupnost občine Šalovci, ki letos sicer praznuje dvajseto obletnico delovanja, je pripravila slovesnost, na kateri so svečano odprli etnografsko hišo v Domanjševcih.

Na prvi dan letošnjega Martinovanja v Ljutomeru je nastopil Luka Basi, pred njim pa je občinstvo ogrela glasbena skupina Zlata žila. Prinašamo nekaj utrinkov.

Jesenska jasa je šesti dogodek, ki ga - tokrat v Pokrajinski in študijski knjižnici - pripravlja Društvo Enovita.

Inštitut za romološke študije je v sodelovanju z Zvezo Romov Slovenije v Murski Soboti organiziral okroglo mizo z naslovom Svetovni dan romskega jezika - ohranjanje romskega jezika - govorni jezik in njegov pomen pri ohranjanju kulturne identitete.

V lendavski sinagogi so odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Ferenca Veszelya z naslovom Slike iz Bude.

Rokodelski center domače in umetnostne obrti v Puščenjakovi dvorani postavil razstavo z naslovom Katalog slovenskih glin.

Danes zaznamujemo svetovni dan romskega jezika v spomin na 5. november 2008, ko so prvič predstavili romsko-hrvaški in hrvaško-romski slovar. Pred leti so slovenski Romi ob tem dnevu dobili prvi obsežnejši slovensko-romski slovar. Po mnenju Romov je zaznamovanje tega dneva pomembno za ohranitev njihove kulturne identitete.

Gostilno Rajh v Bakovcih je minuli teden obiskal Joe Valenčič, potomec Slovencev, ki živi v Clevelandu. Je zgodovinar, ukvarja se s slovensko kulturo in zgodovino.

O kinu, ki je v Šalovcih deloval med letoma 1961 in 1998, je v okviru projekta Vandraš nastal krajši dokumentarni film.

Letos mineva 60 let od ustanovitve nižje glasbene šole v Lendavi, s čimer je postalo glasbeno izobraževanje širše dostopno.

Praznovanje noči čarovnic je vsako leto bolj razširjeno tudi pri nas. Rezljajo se buče, nadenejo se maske, pripravljajo pa tudi tematske pojedine. Zbrali smo nekaj objav, ki so jih s svojimi sledilci delili nekateri znani Slovenci.

Na zadnjem prireditvenem dnevu letošnjega Plesa-noči čarovnic je bilo popoldansko in zgodnje večerno dogajanje namenjeno vsem generacijam. Na in pod odrom so se zvrstile čarovniške predstave, srednjeveški interaktivni šov, iluzionistični in ognjeni šov ter trebušni ples. Prinašamo nekaj utrinkov.

Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci je pripravilo 27. mednarodno likovno kolonijo, ki je privabila umetnike iz Poljske, Češke, Črne gore, Mehike, Italije in Slovenije.

Pred dobrim letom so se na policah mladinskih oddelkov knjižnic po Sloveniji pojavili fantazijski mladinski romani, ki izhajajo v zbirki, imenovani Vagabundi. Njihov avtor je Stan Dirdeny, kar je pravzaprav psevdonim, za katerim ponosno stoji Luka Sternad iz Gornje Radgone.