Otroci so iz odpadkov izdelovali glasbila, igre in nakit, starejše skupine pa pomagale izdelovati glasbeni steni.
V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so razstavljene UNICEF-ove Punčke iz cunj.
V dvorani za izvajanje kulturnih dejavnosti v Kobilju so petindvajsetič organizirali prireditev Družina poje.
V Galeriji kulturnega doma v Gornji Radgoni sta Foto klub Proportio Divina Gornja Radgona in Kultprotur, Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona, pripravila odprtje razstave Zsolta Ujhelyja, člana Fotokluba Kanysza iz Madžarske. Ujhelyja najbolj zanima akt fotografija, njegov način ustvarjanja pa je samosvoj in poseben. Triindvajset razstavljenih fotografij »Forma« dokazuje, da je tudi v akt fotografiji še veliko neizkoriščenih možnosti za drugačne pristope in kreativno ustvarjanje. Razstavljene slike so fantazijske podobe, saj avtorjev namen ni preslikava realnosti, pač pa jo s pomočjo digitalne fotografije zavestno zaobide. Ujhely je sodeloval na več kot 100 žiriranih razstavah pod pokroviteljstvom FIAP-a in Fotografske zveze Madžarske, razstavljal pa je tudi na gradu Negova. Za svoja dela je prejel več kot 50 nagrad.
Sin slikarja Lojzeta Logarja, Marko Logar, ki pa ga vsi poznajo kot Bonija, je v Galeriji Logar v Radencih pripravil tematsko slikarsko razstavo slik svojega očeta. Ob otvoritvi razstave slik in grafik Lojzeta Logarja iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja je Boni Logar orisal očetovo življenjsko pot. Logar je bil rojen leta 1944 v Mežici na Koroškem, mladost pa je preživel v Radencih. Leta 1970 je končal specialko za grafiko pri profesorju Riku Debenjaku in profesorju Marku Pogačniku ter bil kasneje tudi sam izredni profesor na ALU v Ljubljani za področje grafike, risanja in slikanja. Leta 1978 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1994 pa nagrado Riharda Jakopiča. Na mednarodnih grafičnih bienalih v tujini je prejel kar 11 prestižnih nagrad za svoje delo. V obdobju 60. let v njegovih delih prevladuje "pop art", v drugi polovici 60. let pa se umetnik uveljavlja kot slikar. Fotografije: Dani Mauko
Kulturno društvo Križevci pri Ljutomeru v sodelovanju z Župnijskim uradom in Občino Križevci vsako leto organizira obisk Miklavža v samem vaškem jedru. Za praznično vzdušje je tudi letos poskrbel otroški pevski zbor OŠ Križevci, dogodek pa je spremljal tudi Miklavžev bazar, na katerem so se z svojimi izdelki predstavili različni ponudniki, obiskovalci pa so si lahko kupili ročno izdelane čestitke, okraske, novoletna darila in dobrote lokalnih pridelovalcev.
Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja se je še enkrat - prvič so svoj 13. večer folklore namreč odplesali konec novembra v domačem Veržeju - publiki predstavila v Domu kulture Ljutomer. Folkloristi, ki so se z letošnjega državnega srečanja odraslih folklornih skupin vrnili ovenčani s plaketo za najboljši program po izboru publike, so tudi doma - kakopak, saj drugače sploh ne znajo - milo rečeno navdušili. Na svoj 13. večer folklore, ki so ga naslovili "Ples - naša vez" so povabili tudi glasbene in folklorne goste. Tako se je po njihovi točki "ogrevanja" predstavila tamburaška skupina Lotmerški tamburaši, za njimi pa starejša Folklorna skupina Kulturnega društva Slavko Osterc iz Veržeja s spletom štajerskih plesov. Leščečki so nato odplesali že znane in zelo uspešne "Koline", nato pa so se predstavili z novo postavitvijo, z "Rezijo". Temu so sledili plesi še enih gostov - FS KD Sveta Ana v Slovenskih goricah, predstavil se je "Hišni band", večer pa so Leščečki zaključili s plesom "Swing". Deske ljutomerskega odra so komaj zdržale vso energijo, ki so jo na odru pokazali verženski folkloristi s svojimi gosti, a so ostale cele. Do prihodnjega koncerta FS Leščeček.
Obraz Jasne Merklin morda poznate s televizijskih zaslonov. Že tretje leto namreč sodeluje pri kvizu Male sive celice, ki letos praznujejo 25 let ustvarjanja. Od svojega 19. leta oziroma od začetka študija novinarstva živi v Ljubljani in kot pravi, je o mestnem življenju sanjala že od malih nog. Navdušuje jo predvsem pestrost dogajanja, kulturnega življenja in prostočasnih aktivnosti. Vseeno pa nekoliko pogreša Motovilce, mir in Prekmurje nasploh, saj tu po njenem mnenju ljudje manj hitijo in se lažje umirijo.
V lendavski gledališki in koncertni dvorani so učenci Dvojezične osnovne šole I Lendava predstavili pestro kulturno ustvarjalnost na šoli na tradicionalnem Božično-novoletnem koncertu in bazarju.
Čarobni prazniki štirih dežel so naslovili predpraznično razstavo ročnih del ljubiteljskih izdelovalcev iz štirih sosednjih držav v stolpu Vinarium Lendava.
Vito Zver se je letos aprila odločil, da bo ustvaril monokomedijo o prav posebnem liku. Posvečena je namreč pokojnemu britanskemu glasbenemu umetniku Farrokhu Bulsari, bolj znanemu z imenom Freddie Mercury, pevcu skupine Queen.
V Muzeju meščanstva v starem mestnem jedru Lendave so odprli razstavo fotografij Bojana Sobočana z naslovom Zlomljena. Organizator razstave je Foto-video klub Lendava v sodelovanju z Galerijo-Muzejem Lendava.
V Puščenjakovi dvorani Centra Duo v Veržeju so odprli 12. razstavo jaslic. Na razstavi je okrog 60 različnih jaslic; trideset jih je izpod rok slovenskih jasličarjev, trinajst pa so jih ustvarili otroci iz vrtcev in šol. Vsako leto jasličarji izpostavijo enega ustvarjalca, letos je to Peter Gojkovič, ki je na ogled postavil pet jaslic iz lesa. Ob tem je predsednik Društva jasličarjev Slovenije podelil priznanje omenjenega društva za letošnje leto štirim ustvarjalkam jaslic iz koruznega ličja - Mariji Szabo, Ireni in Evi Tivadar in Mariji Tüške. Vse so Pomurke in so tudi članice rokodelskega centra Duo, za katerega ustvarjajo še kaj drugega, pa tudi jaslice.
V regijskem promocijskem centru so postavili na ogled fotografsko razstavo Igorja Ternarja.
Praznujmo skupaj je naslov prireditve, ki jo lendavska območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti skupaj z Knjižnico-kulturnim centrom Lendava že tradicionalno pripravi v začetku decembra. Tokrat so jo organizirali v sklopu kulturnih dogodkov Ta veseli dan kulture.
Klub prekmurskih študentov je tudi letos pripravil tradicionalno prireditev Prekmurska gibanica, že 23. zapovrstjo, tudi tokrat pa je potekala v mariborskem Štuku.
V počastitev slovenske pisane besede in književne ustvarjalnosti v Prekmurju so danes pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti odkrili obeležje Rastoča knjiga. Obeležje je nastalo izpod rok Mirka Bratuše, akademskega kiparja iz Negove. Foto utrinke je za vas zbral Aleš Cipot.
Ob Pokrajinski in študijski knjižnici so slovesno odkrili obeležje Rastoča knjiga Murska Sobota, ki pomeni poklon slovenski knjigi v prekmurskem jeziku ter je hkrati tudi simbol slovenstva v Prekmurju in opomnik postavljen ob stoletnici združitve. S tem se Murska Sobota pridružuje vseslovenskemu projektu Rastoča knjiga, ki poudarja pomen knjige, kulture, znanja in odličnosti slovenskega naroda.
Danes, 3. decembra, obeležujemo dan rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na tako imenovani Ta veseli dan kulture bodo kulturne ustanove spet odprle svoja vrata. Letos akcija poteka dvajsetič, zbrali pa smo nekaj dogodkov v Pomurju, ki se jih lahko udeležite.
