Na dvorišču beltinskega gradu je bil včeraj 7. pomurski oktoberfest, na katerem so zbrane zabavali Prleški kvintet, D-dur, Me tri do polnoči in Böltinska plej banda KUD Beltinci. Pogledali smo tudi v soboški Mikk, kjer sta na Klubskem maratonu Radia Študent nastopili glasbeni skupini Glog in Pantaloons.

Javni zavod Krajinski park Goričko je v gradu spet, štirinajstič zapored, pripravil grajski bazar, na katerem so svoje izdelke in pridelke ponujali domači obrtniki ali rokodelci. Javni zavod je podelil tudi priznanja 'skrbniki narave', 'naj travnik' in 'naj sadovnjak'. Za otroke so pripravili delavnice in predstavo, poskrbeli pa so tudi za glasbeni program. Več pa v tiskani izdaji Vestnika.

Sedemnajst fotografov, članov Kulturnega društva Foto klub Murska Sobota je v avli Pokrajinske in študijske knjižnice postavilo na ogled 34 fotografij na temo Makro. Gre za tretjo klubsko razstavo barvnih in črno belih fotografij večjega formata. Avtorji fotografij so Jasenka Hrebak, Lado Klar, Dani Mauko, Feliks Pihlar, Branko Veren, Luka Veren, Iztok Lačen, Ištvan Varga, Janez Győrfi, Jožef Bratuš, Marko Šnajder, Stanislav Toplak, Janko Keček, Tatjana Vuković, Lidija in Walter Schneeweis in Viktor Ratnik. Naslednja, zadnja letošnja razstava članov foto kluba bo letna pregledna razstava, ki jo bodo postavili 2. decembra.

Glasbeno skupino so ustanovile na graški univerzi za glasbo, njihov mentor je svetovno znani pianist in skladatelj.

Otroci plesne skupine Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona, enote Črešnjevci, so se z mentoricama Tadejo Štuhec in Mihaelo Plemenič udeležili 16. Pika miga festivala.

Družina nekoč varen pristan, danes tudi vir nasilja in travm – Poleg pozitivno obarvanih starševskih likov se pojavljajo tudi nepopolni in neidealni matere in očetje

Kljub občasnemu dežju in precej hladnemu vremenu je Glasbeno društvo Bomba pri lovskem domu Jež v Boračevi uspešno izpeljalo Radensko rock fešto '19.

Komorni pevski zbor Vita je na koncertu v lendavski sinagogi nastopil s priljubljenimi domačimi in tujimi skladbami, za katere je priredbe naredil njihov zborovodja Danijel Berden.

Hiša penin Frangež iz Hercegovščaka je pripravila tradicionalen dogodek prikaza trgatve, prešanja in tretanja gozdja na star način. Vinske kraljice iz vse Slovenije: enajsta vinska kraljica Radgonsko-Kapelskih goric, sedma vinska kraljica Ptujska, deseta vinska kraljica Male Nedelje, šesta vinska kraljica Cerkvenjaška, osemnajsta Svečinska vinska kraljica, četrta vinska kraljica Rebule, šesta Kogovska vinska kraljica, enaindvajseta Cvičkova vinska kraljica, četrta vinska kraljica Jeruzalemsko-Ormožkih goric, vinska kraljica Ljutomerska Martina XIX., vinska kraljica Metliške črnine, vinska kraljica Terana in gostiteljica, 23. vinska kraljica Slovenije Meta Frangež ter gostje so obirali grozdje s kletnih brajd. Gostje so se zbrali na prireditvenem prostoru pri 209 let stari preši kjer so vinske kraljice bosonoge na tradicionalen način teptale in prešale nabrano grozdje, pomagali so jim še gospodar preše Pep Prajndl, ovtar Samo Tuš in podokničar Franc Pestotnik.

V soboškem Mikku so pripravili dogodek, ki ga nikakor niso smeli zamuditi tisti, ki se še vedno z nostalgijo ozirajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. V Mikk je namreč prvič prišla barvna 90's povorka iz bližnjega Čakovca, ki sliši na ime Blast From The Past. Gre za neustavljivo in pridno ekipo društev Prostor CeZam Čakovec in 3FF. Od obiskovalcev se je v zameno pričakovalo samo dobro voljo, pozitiven odnos in seveda najbolj nore plesne gibe. Da pa bi imela zabava specifičen pridih devetdesetih, so organizatorji opozorili, da je »dress code« obvezen. »Najdite svoje retro kolekcije, na kateri se nabira prah na podstrešjih in v kleteh, vskočite v barvne, bleščeče in neokusne kombinacije ter osvojite plesni podij,« so sporočili obiskovalcem. Tako je tudi bilo.

V sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine, ki potekajo med 28. septembrom in 12. oktobrom, so na Osnovni šoli Kuzma pripravili praznik žetve, predvsem z namenom, da se ohrani, obudi in predstavi mladim ta lep kmečki običaj.

V kulturnem domu v Beltincih je Kulturno-umetniško društvo (KUD) Beltinci z osrednjo prireditvijo obeležilo petdeset let delovanja društva.

V preddverju lendavske gledališke in koncertne dvorane so odprli razstavo z naslovom Ohranimo sledi – Pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti.

Osnovna šola Fokovci je bila letos gostiteljica zaključne prireditve vseslovenskega narečnega festivala, katerega pobudnica je bila Majda Marija Lesjak z Osnovne šole Muta.

V Vrtu Spominov in tovarištva na Petanjcih so odprli razstavo slik akademskega slikarja Igorja Banfija ter še uradno razglasili rezultate literarnega natečaja za osnovne in srednje šole v Pomurju z naslovom Jaz, mladi Prekmurec; Jaz, mladi Prlek – danes in tukaj. Dogodka se navezujeta tudi na letošnjo stoto obletnico priključitve Prekmurja.

Otroci v Vrtcu Črenšovci so rajali z botro jesenjo. Pripravili so različne jesenske izdelke in se poveselili ob njih. Poslali so nam nekaj fotografij.

V Galeriji Murska Sobota so sinoči odprli tematsko razstavo Osamljenosti. Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti. Kustos razstave dr. Robert Inhof je iz stale zbirke izbral tista dela, ki tematizirajo melanholijo, temačnost in mračnost ter horizont. Namen razstave je tudi pokazati, da kakovost slikanja in umetniški izraz teh del nista lokalnega, temveč univerzalnega značaja.

V Galeriji Murska Sobota bodo danes odprli razstavo Osamljenosti. Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti. Z razstavo želijo prikazati, kako se na delih umetnikov, ki prihajajo iz Prekmurja, izražajo osamljenost, tesnoba in melanholija, hkrati pa pokazati, da kakovost slikanja in umetniški izraz njihovih del nista lokalnega, temveč univerzalnega značaja.

V Ljutomeru predstavili pisanje ljubiteljske pisateljice in pesnice, ki ima prirojeno okvaro vida, Majde Slavinec.

V do zadnjega kotička napolnjeni dvorani Kinodvora so v sredo prikazali film Matjaža Ivanišina Oroslan, ki bo od danes na rednem sporedu kina. Milivoj Miki Roš, ki je na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljšo stransko moško vlogo, je po projekciji dejal, da je Oroslan poskrbel, da sta Porabje in porabščina dobila svoje mesto v filmu.