Gozdarski inštitut Slovenije identificiral škodljivca, ki je napadel znameniti drevored
Če se bo škodljivec v drevoredu laških topolov pojavljal več let, bi drevesa lahko začela slabeti, pravijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Dodajajo, da so se ličinke že preselili v tla, kjer se bodo zabubile.
Laške topole v znamenitem drevoredu med Mursko Soboto in Rakičanom je, kot smo pred kratkim pisali na vestnik.si, napadel škodljivec. Kateri natančno, je ugotavljal Gozdarski inštitut Slovenije, ki ga je za to zaprosilo javno podjetje Komunala Murska Sobota, vzdrževalec javnih prometnih ter zelenih površin v mestni občini.
Kot nam je sporočil Tine Hauptman iz oddelka za varstvo gozdov, so ugotovili, da je topole napadla vrsta Fenusella hortulana. »Gre za listnega zavrtača iz reda kožekrilcev,« je dejal in dodal, da gre za avtohtono vrsto, ki je pri nas naravno prisotna, vendar veliko podatkov o njeni razširjenosti oziroma pogostnosti ni. Po njihovih podatkih do sedaj večjih poškodb drevja v Sloveniji ta vrsta ni povzročala.
Hauptman je opisal, da škodo povzročajo ličinke te vrste žagarjev oziroma pagosenice, ki se prehranjujejo s parenhimom oziroma tkivom listja. »Tako ustvarijo tipične poškodbe oziroma listne mine. Zaradi zmanjšane asimilacijske površine (poškodb listja) je prirastek dreves sicer nekoliko zmanjšan, običajno pa listni minerji ne pomenijo večje grožnje drevesu, tako da napadena drevesa naslednje leto normalno olistajo.« Opozoril pa je, da če bi se škodljivec v večjem obsegu pojavljal leto za letom, bi drevesa najverjetneje začela slabeti in bi postala bolj dovzetna za druge škodljive organizme.
Sogovornik iz Gozdarskega inštituta Slovenije še navaja, da so pagosenice, ki so povzročile poškodbe listja, večinoma že zapustile napadeno listje in se preselile v tla, kjer se bodo zabubile in prezimile. »Glede na to, da ima vrsta eno generacijo na leto, dodatnih poškodb letos ne bo povzročila,« je navedel.
Kako pa je z zatiranjem te vrste?
Hauptman pravi, da s tem nimajo izkušenj, se pa vrste iz družine žagarjev zatirajo na različne načine. Odrasle osebke lahko v spomladanskem času lovijo z lepljivimi pastmi, ki pa so bolj uporabne za določitev primernega časa za zatiranje z insekticidi.
Najbolj učinkovito je tretiranje z insekticidi, če je izvedeno v času odpiranja odloženih jajčec. »Pri tem je treba poudariti, da uporaba insekticidov pomeni veliko tveganje za neciljne organizme, zdravje ljudi in okolje. Prav tako ni nobeno sredstvo stoodstotno učinkovito. Glede na to, da te vrste prezimujejo v tleh, se jih na določenih površinah (v nasadih gostiteljev) zatira s prekopavanjem zemlje jeseni in uničevanjem kokonov, ki se nahajajo v tleh. Za zatiranje nekaterih vrst se uporabljajo njihovi naravni sovražniki, predvsem parazitske ose,« je opisal. Ker pa vrsta Fenusella hortulana domnevno ne pomeni večje grožnje laškim topolom in fitofarmacevtska sredstva negativno vplivajo na okolje in zdravje ljudi, uporabo teh sredstev odsvetujejo.
Primer iz Srbije
Hauptman nam je povedal še, da se je leta 2016 ta vrsta močno namnožila tudi v Novem Sadu. Srbski kolegi so jim povedali, da je populacija ostala namnožena nekaj let, potem pa se je skrčila brez kakršnega koli ukrepanja. »Danes je vrsta F. hortulana tam lokalno še prisotna, vendar večje škode ne povzroča,« je sklenil.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
