Mineva sto let od rojstva Mikija Mustra. Soboška občina bi mu postavila spomenik
V Slovenski ulici v Murski Soboti je na ogled razstava, posvečena častnemu občanu, sledilo pa bo še več dogodkov.
Letos mineva 100 let od rojstva pionirja slovenskega stripa in animiranega filma Mikija Mustra, ki se je rodil v Murski Soboti. Ob tej priložnosti je Pomurski muzej Murska Sobota v Slovenski ulici nedavno odprl razstavo o njegovem življenju in delu. Razstava avtorice Metke Fujs je bila pripravljena in je bila tudi na ogled že ob 70-letnici Zvitorepca, enega od najbolj prepoznavnih Mustrovih stripovskih junakov.
Mu bodo postavili spomenik?
V hotelu Belmur so razkrili še druge dogodke in aktivnosti, ki bodo potekali v počastitev spomina na Mikija Mustra. Prisotne je nagovoril župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj, ki je izrazil veselje ob tem, da lahko tudi v mestni občini počastijo spomin na svojega častnega občana. Na občinski stavbi bo tako izobešena zastavo, ki bo domačine in obiskovalce preostanek leta spominjala na tega izjemnega častnega občana. Na Soboških dnevih bodo prisotne maskote Mustrovih najbolj znanih stripovskih junakov, poleg Zvitorepca sta to Lakotnik in Trdonja, ki bodo zabavali najmlajše obiskovalce, Mikk bo pripravil delavnice na temo Mustrovih stripov, odprto pa ostaja vprašanje postavitve spomenika Mikiju Mustru. Na občini že imajo tri idejne zasnove, potrebujejo pa še finančna sredstva, ki jih bodo po besedah župana zagotovili.
Počuti se kot doma
Na dogodku je bil tudi Mustrov sin Miklavž Muster, ki je s prisotnimi delil nekaj spominov na svojega očeta. V Mursko Soboto, kot je dejal, se rad vrača, saj je tukaj živela njegova stara mama, pri kateri je preživljal poletne počitnice. »Njeno stanovanje je sicer bilo podobno kakšnemu muzejskemu skladišču in zmeraj me je bilo tam na smrt strah, saj je bilo temačno, polno tapiserij, starih slik in ur, ki so celo noč tiktakale, pa še stare mame nisem kaj prida razumel, ker je bolje govorila madžarsko kot slovensko. Raje sem hodil v Križevce, kjer je bila sestra moje stare mame in kjer so imeli kmetijo. Ne glede na to je tudi Murska Sobota zapisana v mojem srcu. Ko pridem, vem, da sem tukaj doma,« je dejal Miklavž Muster.
Povedal je še, da je bil njegov oče zaveden Prekmurec. »Vedno, kadar nas je hotel zabavati, smo slišali očenaš v pravi prekmurščini ali pa, kar je bilo še huje, Krst pri Savici (smeh). Šala, ki jo je večkrat povedal, je bila, da so bili Prekmurci najbolj zaslužni za razvoj slovenskega knjižnega jezika: konec koncev so dali Slovencem prvo knjigo, prvi pravopis in prvi strip.«
Prodanih okrog milijon izvodov
O svojem sodelovanju z Mikijem Mustrom je spregovoril tudi Aleksander Buh iz Strip.art.nice Buch, ki je izdala in še izdaja ponatise Mustrovih stripov. Do natisa prve knjige je prišlo po tem, ko so pri Delu, kjer so začeli ob časopisu prodajati Mustrove stripe v knjigi, pozabili natisniti šest zgodb. Skupina ljubiteljev in zbiralcev stripov, med katerimi je bil tudi Buh, se je zato odločila, da zase natisnejo knjigo.
Prvo knjigo so natisnili v 750 izvodih in jo razprodali v dveh dneh, od tukaj je zgodba šla naprej. »Odločili smo se, da te knjige naredimo na višjem nivoju, saj so bile sprva mišljene za zbiralce. Sicer pa si zgodbe sledijo kronološko, kot jih je Miki risal, nekatere je narisal v celoti na novo, ker so bili originali izgubljeni. Miki je imel tudi željo, da bi Zvitorepci izšli v barvah. Zunaj tega projekta je bilo namreč pobarvanih le pet njegovih knjig, tako da je barve izbral sam oziroma skupaj z Jožetom Trobcem, ki je bolj znan po Vučku,« je pojasnjeval Buh. Miki Muster je v Sloveniji prodal okrog milijon svojih knjig, kar ga uvršča v deseterico najbolje prodajanih avtorjev.
V tem letu, ko praznujemo 100. obletnico Mustrovega rojstva, se je in se bo zgodilo še kar nekaj stvari. Pri Pošti Slovenije je izšla priložnostna znamka, Slovensko mladinsko gledališče igra predstavo Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika: Trije mušketirji, ki so bile doslej vse razprodane. Banka Slovenije bo jeseni izdala priložnostni kovanec za 2 evra, snema se 50-minutni dokumentarni film o Mikiju Mustru, piše se tudi knjiga. Mestni muzej Ljubljana bo imel razstavo Mustrovih osebnih stvari, vzporedno bo še razstava drobnega tiska v NUK-u. Kot je povedal Buh, ima sam v načrtu izpeljati še t. i. Mustrov meni – gostilnam želi ponuditi Zvitorepčev, Lakotnikov in Trdonjev meni, ki bi jih vse sodelujoče gostilne pripravljale po točno določeni recepturi.
Otroške sanje
Direktor Pomurskega muzeja Branko Kerman je ob odprtju razstave dejal, da želijo z razstavo mimoidoče in domačine spodbuditi, da se poglobijo v zgodbo tega velikega človeka, po njegovem enega večjih striparjev in mojstrov animiranega filma v Evropi.
Miki Muster se je rodil leta 1925 očetu Jožetu, ki je iz Haloz prišel v Križevce, kjer je prevzel službo okrajnega zdravnika in zobozdravnika, in mami Jolanki, po rodu Madžarki. Družina je sprva živela v Križevcih, potem pa so se preselili v Mursko Soboto, kjer je bil rojen Miki (uradno Mikloš). Družina se je kasneje selila še v Krmelj pri Sevnici in v Ljubljano, po ločitvi staršev pa se je Miki z mamo in brati vrnil v Mursko Soboto, kjer je dokončal višjo gimnazijo.
Da bi postal animator in ustvarjal risane filme, je sanjal od takrat, ko je v kinu videl Disneyjev animirani film Sneguljčica in sedem palčkov. Po odsluženju vojaškega roka se je vpisal na ljubljansko likovno akademijo in jo končal kot akademski kipar. Obstaja pa le eno njegovo ohranjeno kiparsko delo, to je spomenik narodnemu heroju Štefanu Kovaču, ki danes stoji v bližini Gledališča Park.
Leta 1952 se je kot novinar zaposlil pri časopisu Slovenski poročevalec, svoje delo in življenje pa posvetil risanju stripov. V zgodnjih 50. letih prejšnjega stoletja je bil prvi v Evropi, ki je risal stripe z govorečimi živalskimi liki v glavnih vlogah. Prigode Lakotnika, Zvitorepca in Trdonje so izhajale v revijah s stripi in v časopisih, kasneje tudi v knjižni obliki. Risal je tudi slikanice, med njimi so Snežek, Čudovito prijateljstvo, Radovedni pišček, Srečni osel, Zeleni pujsek, Indijanček Viki na poti v deželo kokosa, Nackovi snovi in Indijanček Viki v barvah. Je tudi avtor ilustracij v okoli sto publikacijah drugih avtorjev.
Kljub naštetemu je Muster sebe vedno imel za animatorja. Njegov prvi poskus animacije, Zvitorepec, ki naredi nekaj korakov in preskoči plot, je bil leta 1952. Do 60. let sta se v kinih vrteli njegovi reklami za tednik TT in za Tomosove mopede. Želja po ustvarjanju risanih filmov se mu je dokončno uresničila, ko je za Viba film naredil 30-minutne risane filme Puščica, Kurir Nejček in Zimska zgodba. Od leta 1967 se je popolnoma posvetil kratkim televizijskim risanim filmom in do leta 1990 ustvaril okoli 380 televizijskih napovednikov in oglasnih spotov, med katerimi so najbolj znani zajčki Cikcak ter reklame za Šumijeve bonbone Visoki C, Kolinsko s kremo Viki in žvečilnimi bonboni Čunga lunga ter druge.
Njegovi stripi niso nikoli sledili uradni mladinski socialistični ideologiji, njegovi junaki so bili avanturisti in individualisti, skozi njihove prigode pa je do bralcev prišlo marsikatero avtorjevo idejno sporočilo. Česar ni povedal skozi stripe, je povedal neposredno s politično karikaturo. Tej se je bolj posvetil v 90. letih, ko je delal za revijo Mag in pogosto karikiral dve tedaj osrednji politični figuri, Milana Kučana in Janeza Drnovška.
Jugoslovanski klub Devete umetnosti mu je podelil nagrado za življenjsko delo, prejel je tudi viktorja za delo na področju medijske ustvarjalnosti. Leta 2001 mu je MO Murska Sobota podelila naziv častnega občana, štiri leta kasneje pa ga je takratni predsednik republike odlikoval s srebrnim redom za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa. Leta 2015 so mu podelili še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je 7. maja 2018 v Notranjih Goricah.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
