Aleš Cipot

Ni skrivnost, da prvi mož soboške Mure Robert Kuzmič mrzlično išče novega soinvestitorja po debaklu z ameriškim poslovnežem Georgem Junčajem. Da klub za nadaljnje delovanje nujno potrebuje svež kapital, jasno kažejo tudi najnovejši podatki o poslovanju družbe Nogometni management Mura v turbulentnem letu 2024. Gre za povezano pravno osebo, preko katere Kuzmič kot 74-odstotni lastnik, preostali minimalen delež je v lasti društva, upravlja s klubom. Družba je odgovorna za finančno delovanje društva, preko nje tečejo tudi stroški članske ekipe, ki so v sami strukturi, razumljivo, tudi največje breme. In kaj kažejo številke? Stroški storitev – v katere sodijo plače nogometašev – so se v primerjavi z letom 2023 povečali za osupljivih 848 tisoč evrov, s 2,86 milijona na kar 3,71 milijona evrov. Gre za največjo in najbolj eksplozivno rast med vsemi postavkami, kar jasno kaže, da je glavnina finančnega bremena povezana prav z vzdrževanjem prve ekipe.

Pri tem velja dodati, da je od lani do danes vendarle prišlo do določene racionalizacije, kar potrjujejo zadnji podatki Nogometne zveze Slovenije pregleda pogodb med igralci in klubom na dan 18. april. Mura je namreč imela na ta dan na plačilni listi 33 igralcev. Ob tem se kar devetim igralcem v naslednjih dveh mesecih iztekajo pogodbe (Bine Anželj, Tarik Bagola, Massimo Stephane Decoene, Luka Jurak, Gal Kurež, Borna Proleta, Leard Sadriu, Vid Šumenjak, Filippo Tripi), sedmim pa s koncem letošnjega koledarskega leta (Nikola Jovičević, Niko Kasalo, Alin Kumer, Žiga Laci, Klemen Pucko, Luka Turudija, Matic Vrbanec).

Martin Metelko

Lanski minus skoraj dvomilijonski

Na drugi strani so čisti prihodki od prodaje lani močno padli, in sicer z 2,99 milijona evrov v letu 2023 na 1,76 milijona evrov v letu 2024, kar predstavlja kar 41-odstotni padec. S tem so stroški močno presegli prihodke. Posledica takšnega razkoraka med prihodki in odhodki je katastrofalen rezultat poslovnega leta: družba Nogometni management Mura je v letu 2024 ustvarila čisto izgubo v višini 1,84 milijona evrov, potem ko je leto prej zaključila skoraj nevtralno, le z dobrega tisočaka izgube. In če je poslovni izkaz alarmanten, ni nič bolj spodbudno v bilanci stanja.

nsmura.si

Ameriška dokapitalizacija ni zadostovala

V podjetje je bil v letu 2024 vplačan svež kapital – kar 1,51 milijona evrov, ki je bil evidentiran kot kapitalske rezerve. Ta dokapitalizacija, ki jo verjetno lahko pripišemo družini Junčaj, je bila očitno namenjena "gašenju požara", vendar je bila že v istem letu praktično v celoti požrta z izgubo.

Skupni kapital podjetja se je tako konec leta 2024 zmanjšal na komaj še 18 tisoč evrov. Za primerjavo: še leto prej je znašal 346 tisoč evrov. Denarna sredstva na računu so konec leta znašala le 45 tisoč evrov, kar je za obseg delovanja kluba skoraj zanemarljivo. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so se kratkoročne obveznosti, to so obveznosti, ki jih mora družba poravnati hitro, povečale na kar 929 tisoč evrov, kar pomeni skoraj 50-odstotni skok glede na leto 2023.

Za licenco ni pomemben minus, ampak odprte terjatve

Podjetje, preko katerega tečejo ključne finance kluba, je tako konec leta 2024 ostalo skoraj brez kapitala, z minimalno likvidnostjo in z izredno visokimi kratkoročnimi obveznostmi. Brez dodatnega finančnega vložka, novega investitorja ali drastičnega reza v stroške, se družbi – in s tem klubu – obeta resno tveganje za plačilno nesposobnost.

Aleš Cipot

Odprta vprašanja, kot so dolgovi do dobaviteljev, agentov ali igralcev, iz te bilance sicer niso razvidna, a številke dovolj zgovorno kažejo, zakaj Kuzmiča danes bolj kot skromni rezultati boli glava pri iskanju partnerjev, ki bi klub rešil pred že žal večkrat videno črno usodo. Velja dodati, da mora klub za pridobitev licence NZS za nastopanje v prvi ligi izkazovati, da nima odprtih terjatev do igralcev, tudi bivših, in zaposlenih, samo pozitivno poslovanje ni potreben pogoj.