Soboška vzhodna obvoznica nared za gradbeno dovoljenje
Nadaljuje pa se iskanje denarja za sebeborski zadrževalnik, ki mora biti dokončan sočasno s soboško vzhodno obvoznico.
Projekt vzhodne soboške obvoznice se tudi v aktualnem mandatu vleče kot jara kača. V zadnjem obdobju pa so se vendar zgodili nekateri premiki. Spomladi so se zvrstili novi krogi pogovorov. Najprej so se predstavniki občin Murska Sobota in Moravske Toplice z vsemi pomurskimi poslanci sestali s predstavniki ministrstev v parlamentarnih sobanah v Ljubljani, nato je sledil še lokalni sestanek v upravi moravskotopliške občine.
Sprožene razlastitve
Kako daleč smo danes od zasaditve prve lopate za enega najpomembnejših regijskih projektov, ki je ocenjen na več kot 33 milijonov evrov? Vsaj kar se tiče obvozne ceste, so zadeve več ali manj urejene. Vsa potrebna zemljišča so po nedavnem uspešnem sestanku z še z dvema podjetjema zagotovljena. To nam je potrdila poslanka Sara Žibrat, ki je prevzela koordinacijo projekta.
To pomeni, da bodo na ministrstvu za infrastrukturo lahko sedaj vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in bi teoretično lahko bila ta težko pričakovana prva lopata zasajena že v enem letu.
Težave pa ostajajo pri sebeborskem zadrževalniku, ki je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za obvoznico in je kot omilitveni ukrep naveden že v soboškem prostorskem aktu za obvoznico, natančneje pa ga je s prostorskim aktom v prostor umestila moravskotopliška občina. Še vedno se namreč zatika pri financiranju projekta, kakor tudi pri odkupu zemljišč. »Drži, da so bili na trasi obvoznice uspešni še zadnji odkupi, pri zadrževalniku pa so sprožene razlastitve, pri čemer pritožbe ne bodo zadržale izvršitve razlastitve. Treba je zagotoviti še manjkajoče tri milijone zaradi podražitve zadrževalnika, kar bo tema naslednjega sestanka, ki bo predvidoma v juniju,« pojasnjuje Žibratova.
Kdo bo plačal več?
Čeprav je za zadrževalnik, ki bo stal okoli deset milijonov evrov, odpadla možnost sofinanciranja iz načrta za okrevanje in odpornost, ravno tako projekt ni bil zajet v spremembe kohezijske politike, pa je pridobitev evropskih sredstev še vedno velika želja. Po sporazumu iz leta 2021 naj bi obe občini, torej soboška in moravskotopliška, za zadrževalnik prispevali po pol milijona evrov.
Dokument, ki so ga pred štirimi leti v Lendavi podpisali moravskotopliški župan Alojz Glavač, takratni soboški župan Aleksander Jevšek ter takratna ministra za infrastrukturo Jernej Vrtovec in za okolje in prostor Andrej Vizjak vsebuje določilo, ki razliko med ocenjeno in dejansko vrednostjo gradnje jasno nalaga nosilcu projekta – Direkciji RS za infrastrukturo. Kljub temu je na mizi tudi sprememba sofinancerskega sporazuma, po kateri bi občini prispevali več.
»Ministrstvo za kohezijo bo preverilo, ali obstaja kak možen program, da bi ministrstvo za naravne vire in prostor pridobilo kohezijska sredstva. Pri protipoplavnih projektih je namreč omejeno črpanje na zaščito poseljenih območij, ne za nove projekte. Če ne, se bo treba dogovoriti o novih deležih in skleniti aneks z občinami,« nam je razložila poslanka, ki ob tem poudari pozitivno novico, da se dela na obvoznici, ki bodo prav gotovo trajala dlje od gradnje zadrževalnika, lahko začnejo takoj ob pridobitvi gradbenega dovoljenja. Za zadrževalnik se bo namreč pridobilo ločeno gradbeno dovoljenje, pogoj pa je le skupno dokončanje obeh projektov.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
