Damjana Nemeš

Pri družini Lesic - Panker iz Lucove je Vestnik stalnica že več kot petdeset let. K hiši sta ga naročila starša Emilije Panker, rojene Jošar, saj sta želela biti na tekočem z vsemi pomembnimi informacijami iz domačega okolja in širše. »Enako je še sedaj, saj vse, kar moram vedeti, preberem v časopisu,« pove Emilija. Kot pravi, sedaj najprej pogleda osmrtnice, saj želi videti, ali se je kdo, ki ga je poznala, poslovil. »Velikokrat si v teh primerih to tudi izrežem in shranim. Včasih sem si poleg osmrtnic shranjevala še kuharske recepte, saj so vedno zelo zanimivi.«

Zatem se loti listanja preostalega časopisa. Najprej prebere le naslove in pogleda fotografije, nato pa tisto, kar jo najbolj pritegne, tudi prebere. »Seveda počasi preberem vse, nič mi ne ostane, me pa najbolj zanima dogajanje v domači občini, pa tudi kronika,« doda.

Damjana Nemeš

Časopis najraje prebira podnevi, je pa to vedno prvo in najpomembnejše opravilo zanjo ob četrtkih, ko prejmejo časopis v domači nabiralnik. »Ker že nekoliko slabše vidim, včasih traja malce dlje, da kakšno stvar preberem, vendar me to ne ustavi,« pove 88-letna sogovornica, ki z veseljem prebira tudi kolumne, obvezno pa prebere vsa besedila njej najljubših avtorjev.

Kot je še povedala naročnica, ki k branju spodbuja tudi hčerko in zeta, predvsem tako, da jima pove, kaj zanimivega piše in kaj morata obvezno prebrati, bodo na časopis pri hiši naročeni, dokler bo sama kolikor toliko pri močeh, da bo še lahko brala. »Ko to več ne bo šlo, mi ga bo pa hčerka prebirala,« je še nekoliko v šali povedala sogovornica, ki se je v mlajših letih z veseljem udeleževala tudi Vestnikovega vlaka.

Če želite tudi vi deliti svojo zgodbo o tem, kdaj ste postali naročnik Vestnika in zakaj, kaj najraje preberete in kaj vam pomurski tednik pomeni, nam pišite na vestnik@vestnik.si ali na naši družbeni omrežji facebook in instagram.