V Pomurju v letošnjem letu največ črevesnih viroz v državi
Povzročitelji virusnih črevesnih bolezni se z živali neposredno ali posredno prenaša na ljudi, okužimo pa se, če živil toplotno ne obdelamo dovolj.
V zadnjih tednih so se v pokrajini od Muri širile virusne črevesne bolezni. To se kaže tudi v tem, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v celotnem letošnjem letu v pomurski statistični regiji zaznal najvišjo stopnjo obolevnosti zaradi kampilobaktrskih in salmonelnih okužb.
Naj pojasnimo, da je kampilobakterioza črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije kampilobaktri. Povzročitelj bolezni se z živali neposredno ali posredno prenaša na ljudi, bacil je prisoten v prebavilih živali, pogosto v perutnini, okužimo pa se, če živil toplotno ne obdelamo dovolj. Pri obolelih se pojavijo močna driska, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje in povišana telesna temperatura. V pomurski statistični regiji je zbolelo 70,5 osebe na sto tisoč prebivalcev, sicer pa je bilo v državi do konca oktobra prijavljenih 833 teh okužb, od tega je zbolelo 369 žensk in 464 moških.
Okužbe s salmonelo so se pojavile pri 29,1 osebe na sto tisoč prebivalcev, zaznan je bil tudi izbruh med družinskimi člani. Salmoneloza je nalezljiva črevesna bolezen, ki jo povzročajo bakterije salmonele, pogosti povzročitelji driske. Tudi ta bolezen se posredno ali neposredno prenaša z živali na ljudi. S salmonelo je lahko okuženo surovo meso.
Pomembna je preventiva
Med virusne črevesne bolezni spadajo tudi norovirusne in rotavirusne okužbe. V pomurski zdravstveni regiji je bilo v celotnem letu nekaj čez 150 primerov norovirusnih okužb na sto tisoč prebivalcev, rotavirusnih, za katerimi najpogosteje zbolijo otroci v starostnem obdobju od 6 do 24 mesecev, pa do 26. oktobra nekaj čez 50, kar nas uvršča na drugo mesto po pogostosti. Več jih je bilo le v koroški regiji. V primerjavi z letom 2024 je v naši regiji pojavnost omenjenih okužb letos sicer bistveno manjša.
NIJZ opozarja, da lahko širjenje virusnih črevesnih nalezljivih bolezni preprečimo s pravilno higieno rok, pri pripravi in shranjevanju živil moramo paziti, da ne pride do navzkrižnega onesnaževanja živil z mikroorganizmi. Prav tako moramo biti pozorni, da bo toplotna obdelava živil pravilna in zadostna. »Otroci, ki imajo drisko in/ali bruhajo, ne smejo obiskovati vrtca ali šole – v ustanovo se smejo vrniti po preteku 48 ur od zadnjega bruhanja in/ali driske,« poudarja NIJZ.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
