Župan Občine Cankova Danilo Kacijan: »Naredili smo, kar smo obljubili«
Župan Občine Cankova Danilo Kacijan o odprtju nove športne dvorane, aktualnih projektih in prihajajočih izzivih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Za Občino Cankova je uspešno obdobje večjih investicij. Vrtec, odprt pred štirimi leti, je upravičil vložek, kmalu pa bo svoja vrata odprla še nova športna dvorana. Župan Danilo Kacijan je v intervjuju spregovoril o tem, kako je eni manjših občin uspelo spremeniti podobo in občanom zagotoviti vse osnovne storitve, kateri projekti so še v uresničevanju in kako gleda na aktualno dogajanje v regiji in širše.
V Občini Cankova bo v soboto slovesno, saj boste odprli novo športno dvorano. Gre za največji projekt vašega drugega mandata. Kaj vse pripravljate?
»Nova športna dvorana je pomemben mejnik v razvoju športne infrastrukture v občini in velika pridobitev za mlade, šport in celotno lokalno skupnost. To bo prostor razvoja, povezovanja in ustvarjanja novih priložnosti za vse generacije. Pripravljamo pester program, v soboto ob 16. uri bo pri nas pravi praznik športa, prišli bodo tudi razni športniki, saj dvorana omogoča igranje košarke, odbojke, nogometa na najvišji ravni, namenjena in opremljena pa je še za številne druge športe in prireditve.
Zelo sem vesel, da smo projekt realizirali. Ko sem pred osmimi leti postal župan, sem si za cilj zastavil, da zgradimo nov vrtec. V drugem mandatu smo imeli željo po novi športni dvorani. Obljubi smo izpolnili in priznati je treba, da gre za zelo veliki investiciji. V izobraževanje smo v osmih letih s tem vložili skoraj šest milijonov evrov, medtem ko naš občinski proračun znaša okoli 2,2 milijona evrov.«
Nov vrtec ste odprli leta 2022. Se je število otrok v njem pozneje povečalo?
»V starem vrtcu smo imeli 55 otrok, v novem jih imamo 92. Vrtec je poln, tako da je bila investicija več kot upravičena. Kar 17 otrok prihaja iz sosednjih občin, saj starši službujejo v Murski Soboti, Avstriji ali drugih krajih in otroke med potjo odložijo pri nas. Priznati pa je treba, da je verjetno interes za vpis velik tudi zato, ker imamo eno nižjih ekonomskih cen vrtca v regiji.
V največje zadovoljstvo mi je, ko grem mimo vrtca in otroci pritečejo do mene, mi dajo petko in se nasmejijo. Vse to kaže na to, da smo imeli prav, ko smo se odločili za nov vrtec.«
Ob športni dvorani in vrtcu ste v zadnjih letih uspešno izvedli še številne projekte. Na katere ste še ponosni?
»Vedno rad poudarim, da imamo na Cankovi v razdalji 300 metrov vse, kar potrebujemo. Občinsko zgradbo, šolo, vrtec, cerkev, lekarno, zdravstveni dom, zobozdravnico, optiko, trgovino, bencinsko črpalko, dve kmetijski trgovini, avtopralnico, vulkanizerja in druge storitve.
Izvajamo ureditev in rekonstrukcijo nogometnega igrišča na Cankovi, ki smo ga razširili in podaljšali. Uredili smo namakalni sistem, postavili novo ograjo, gole in klopi za rezervne igralce po pravilih za tekmovanja. Opravili smo vsa zemeljska dela za postavitev žarometov. Dela se še izvajajo. Investicija je bila do sedaj že precejšnja. Urejali smo vaške in gasilske domove, na Cankovi in v Kraščih smo v celoti zamenjali kritino na mrliških vežicah, prav tako na objektu starega vrtca in telovadnice. V njem je urejenih pet sob za ranljive skupine ter dnevno varstvo za starostnike. Dnevno prihaja okoli 15 ljudi in je dobro zaživelo.
Zagotovili smo možnosti za kakovostno bivanje, zato pričakujem neki 'feedback'. Želim si, da se v našo občino ljudje priseljujejo, zato smo tudi pripravili vse potrebno za gradnjo dveh stanovanjskih blokov, da bi jih privabili. Razmišljati pa je treba tudi v drugo smer. V občini imamo več kot 120 praznih hiš, veliko je tudi takih, ki imajo po 200 ali več kvadratnih metrov, vendar v njih prebiva le en človek. Zato je treba zagotavljati tudi druge vsebine, predvsem pa je pomembno imeti ljudi, ki bodo vse to uporabljali.«
Goričke občine se soočate z upadanjem in staranjem prebivalstva. Kako gledate na demografske izzive?
»Res je, demografija je pereč problem. Ne samo v naši občini, tudi v drugih. Ko sem pred več desetletji prišel na Cankovo, je bilo v Pomurju 136 tisoč prebivalcev, sedaj jih je dobrih 113 tisoč. V slovenskem merilu predstavljamo Pomurci le pet odstotkov volilne baze. Bojim se, kaj bo prineslo zmanjševanje števila prebivalcev. Že sedaj smo majhni in verjetno bomo še bolj.
Menim, da bi se morali začeti povezovati, sploh majhne občine, sicer bomo na koncu same sebi namen. Vprašanje je, kako nam bo v prihodnje še uspelo vzdrževati na primer šolski sistem, pa tudi druga področja, ki jih financiramo. Zakaj se ne bi združile občine Cankova, Grad, Rogašovci in Kuzma? Skupaj bi imeli osem tisoč prebivalcev, kot jih ima na primer Občina Beltinci, kandidirali bi lahko na razpisih za kohezijska sredstva in podobno.
Sedaj pa vsaka občina skrbi zase, gradi objekte, ki jih morda v prihodnje nihče ne bo v veliki meri uporabljal, jih bo pa treba vzdrževati. Če drugo ne, bi se morale povezati vsaj v skupni občinski upravi, ki jo sofinancira tudi država.«
Omenili ste že stanovanjsko sosesko, pripravljen pa imate tudi projekt nadzidave osnovne šole.
»Za nadzidavo šole je dokumentacija pripravljena, s projektom smo bili uspešni na razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje in prejeli pozitivno odločbo. Vendar so pristojni v odločbi že dodali člen, da če ministrstvu zmanjka denarja, se bodo investicije začasno ustavile. In vemo, da se lahko potem projekti zavlečejo. Investicija, vredna 1,2 milijona evrov, bi se morala začeti še v tem letu in mora biti dokončana leta 2027. S projektom bi se povečala možnost vpisa otrok v vrtec na skupno 160 otrok.
Pri stanovanjskih blokih pa velja omeniti, da je to investicija za prihodnjih 50 let. Nekateri ljudje me sprašujejo, ali to res potrebujemo. Mislim, da ja. V občini je več kot 300 ljudi, starejših od 70 let. Treba je privabljati mlade in jim ponuditi prostor za bivanje. Če bo imel vsak blok 14 stanovanj in če bodo v vsakem po trije, dva, se bo to poznalo že na povprečnini, povečalo se bo število otrok v šoli, vrtcu ...«
V Skakovcih so bile po letih prizadevanj odstranjene gume z deponije. Kako pa je z idejo okoli term v Korovcih?
»Res je, to je bil velik podvig, sedem let sem se ukvarjal s tem, tako da sem zelo zadovoljen, da so se odpadne gume končno odstranile z deponije. Kar pa se tiče term, še vedno obstaja realna možnost izvedbe, ampak v obliki butičnega turizma. Ideja je še živa, določene aktivnosti se izvajajo, ampak o konkretnih podatkih je malo prezgodaj govoriti.«
Kako gledate na regionalni razvoj, pridobivanje kohezijskih sredstev, na delitev na pokrajine?
»Moram priznati, da sem nekoliko skeptičen. Pokrajinam bi bil naklonjen, če bi vnaprej natančno vedel, kaj to pomeni, da ne bomo male občine vedno preglasovane. Pri pridobivanju kohezijskih sredstev smo lahko bolj ali manj samo opazovali, ker nas je premalo.
Po mojem skromnem mnenju bi Cankova, Grad, Kuzma in Rogašovci največ pridobili, če bi bila do Gornje Radgone zgrajena hitra cesta. To bi lahko bil velik regijski projekt, ki bi prinesel številne prednosti za goričke ljudi. Tako kot je pred tem nadgradnja vodovoda sistema B. Naša celotna občina ima urejeno oskrbo z vodo, optiko, javno razsvetljavo ...
V kohezijski politiki je bilo veliko govora o ozelenitvi. Pri nas pa je problem zaraščenost površin, ne potrebujemo ozelenitve. Prav tako veliko govorimo o zeleni Evropi, v Sloveniji pa imamo vse institucije v Ljubljani, kamor se dnevno vozi dobrih sto tisoč ljudi na delo. Zakaj? Zakaj ne bi moglo biti katero ministrstvo kje drugje? Veliko nesmislov opažam.«
Vseskozi poudarjate, da je na prvem mestu skupnost in da je treba delati za dobrobit večine.
»Res je, na prvem mestu morajo biti interesi za celotno skupnost. Parcialni interesi sicer so dobri, ampak nikakor ne smejo biti na vrhu. Upam, da bo prihodnost pozitivna, kljub temu da izzivi so in bodo. Največjo težavo pa vidim v tem, da v Sloveniji plačujemo nedelo, delo pa kaznujemo. Nad tem sem zelo razočaran in dokler se ne bo nič spremenilo, konkretnih sprememb ne pričakujem.«
V občini imate več romskih skupnosti. Kakšno je sobivanje s preostalimi občani?
»Dejstvo je, da moramo Romi in Neromi sobivati. Občina Cankova je lahko vzorčni primer sobivanja. V osmih vaseh naše občine Romi živijo v štirih. Prihaja tudi do mešanih porok, kar je kazalec sobivanja. Naj omenim, da je na cankovski šoli zaposlena profesorica glasbe, ki je Rominja. V občinsko upravo je prišla med počitnicami prakso opravljat romska dijakinja. Z veseljem smo jo sprejeli in je delo opravila vzorno.
Rom zame pomeni človek. Različni jeziki, veroizpovedi, rase mi ne pomenijo ničesar, pomembna sta le ime in priimek. In zakoni morajo veljati za vse enako, žal pa smo pri nas pri tem velikokrat nepošteni. Ne pravim, da ni nepridipravov, so, ampak ne smemo vseh metati v isti koš. V režijskem obratu in prek javnih del imamo zaposlenih osem Romov in vsi so vzorni delavci.«
Kako ocenjujete sodelovanje z občinskim svetom?
»Ob tej priložnosti se moram celotnemu občinskemu svetu in nadzornemu odboru zahvaliti. V skoraj isti sestavi smo bili osem let, dobro smo sodelovali in skupaj peljali vizijo občine. Tudi v občinski upravi in režijskem obratu zelo dobro sodelujemo. Ko ima kdo rojstni dan, vedno praznujemo skupaj. Vsako leto razen lanskega gremo tudi na ekskurzijo, da se še dodatno povežemo.
Poudariti velja, da le kot ekipa lahko kaj naredimo. Rekel bom enako kot v športu, jaz sem lahko dober kapetan ekipe, če imam dobre soigralce.«
Se boste jeseni potegovali za tretji mandat?
»Trenutno se še v celoti nisem odločil, da bom kandidiral. Predvsem zato, ker so pred nami veliki izzivi, ljudje pa imajo velikokrat nerealna pričakovanja. Kar sem obljubil, smo naredili. Še več, tako da sem ponosen na to, da nisem nikomur ostal nič dolžan. Vsi nikoli ne bodo zadovoljni, ampak če je večina zadovoljna, sem tudi jaz. K meni prihaja veliko ljudi, ne samo iz naše občine, in vsi poudarjajo, da se je v občini veliko naredilo in spremenilo, ter me pri tem nagovarjajo, naj nadaljujem delo še en mandat.
Slišal sem že več govoric, da več ne upam biti župan, ker se je občina zadolžila. Sedaj javno povem: ko sem prišel na čelo občine, je bilo 1,2 milijona evrov neporavnanih finančnih obveznosti in marsikaj zamujenega. Odkar sem župan, smo za izvedbo vseh projektov imeli 1,5 milijona kredita, vse druge obveznosti pa smo skoraj v celoti poplačali. Od svoje odgovornosti ne bežim nikoli. Poudariti moram, da ima Občina Cankova v letu 2026 verjetno enega od zgodovinskih proračunov v višini 5,6 milijona evrov.
Če bo kakšen naslednik, ne vem. Vseeno mi nikakor ne bo, ker smo s sodelavci veliko delali in garali za to, kar imamo danes. Kot rečeno, vrat dokončno še nisem zaprl. Če pa se bo pojavil kakšen kandidat za novega župana, mu bom z veseljem zaželel vso srečo in dobro vodenje Občine Cankova v prihodnosti. Temelji so dobri in jih je treba v prihodnosti nadgrajevati in vzdrževati.«
Katere izzive imate v mislih?
»Veliko jih je, na številnih področjih. Nekatere sem že omenil. Prav tako imamo v Pomurju več kot 30 odstotkov otrok s prekomerno telesno težo, največ bolniških odsotnosti na število prebivalcev. Postali smo sužnji spleta, družbenih omrežij, telefonov. Poseben izziv je umetna inteligenca.
Trg dela se uničuje, ni več vodovodarjev, mizarjev, električarjev ... Vse te kadre bomo potrebovali, a kdo bo delal? Po mojem mnenju bi morali biti zavzeti in delavni ljudje nagrajeni. Če je človek star 65 let in ima 45 let delovne dobe in če si ni toliko zaslužil, da bi preživel preostanek življenja, je to žalostno. Zakaj se to zgodi? Ker imamo veliko ljudi, ki so stari 65 let in nimajo nobene delovne dobe, pa so enakovredni tistim, ki so vse življenje delali. Nekateri so bolni, tistim je seveda treba pomagati, ampak vsem pa nikakor ne.
Spodbujati bo treba drobno gospodarstvo, urediti namakalne sisteme, ker brez njih ne bo šlo, spremeniti bo treba prakse v kmetijstvu, razmisliti o usmeritvah turizma. Ne smemo biti le všečni in imeti nizkih cen, ker potem se turizma ne znamo iti. Če se pelješ od Gederovec do Tromejnika, moraš imeti veliko sreče, da najdeš kakšen odprt lokal. Po 16. uri pa sploh ne, ker ni delovne sile. Vsi nas hvalijo, da smo dobri gostitelji. Ampak če jaz nekoga hvalim, za dobro opravljeno storitev tudi pričakujem temu primerno plačilo. Zato bomo morali začeti najprej ceniti samega sebe.«
Opravljate tudi funkcijo podpredsednika Nogometne zveze Slovenije in zato precej potujete po svetu. Kaj opažate o našem odnosu do Slovenije, Pomurja?
»Lepše države od Slovenije ni, to vedno poudarjam. Tako lepo kot pri nas ne živijo nikjer na svetu. Jaz si želim, da bi še naprej lahko posedal v središču Cankove, se tam sprostil. Kajti v marsikaterem mestu si ljudje po 20. uri več ne upajo iz stanovanj in hiš. Imajo vse, a obenem nimajo nič. Jaz si takega sveta ne želim. Si pa želim, da smo ponosni na to, da smo Slovenci, da bi znali ceniti, kar imamo, se spoštovali med seboj in ostali človek človeku.
Mati narava nas že opozarja na nepravilna ravnanja v zgodovini in morali se bomo znati prilagoditi okolju. Delamo lahko marsikaj, a okolja ne moremo uravnavati. Zato je treba čuvati okolje in danosti, ki jih imamo. V naši občini nimamo možnosti za težko industrijo, ne želimo si množičnega turizma, lahko pa razvijamo butičnega. Ljudje imajo radi mir, naravo. Vse bralce pa bi ob koncu še povabil, da pridejo k nam, si ogledajo, kaj imamo in kaj smo naredili. Če bodo imeli kakšne pripombe, so moja vrata na občini vedno odprta, če pa bodo odšli z lepimi vtisi, naj jih sporočijo tudi drugim.«
Naročnik oglasa: Občina Cankova
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
