Letos zaradi odmetavanja odpadkov izdanih že več glob. Najpogosteje jih kršitelji odvržejo v naravi
Če storilec ni znan, jih je dolžan odstraniti lastnik.
Plastenke, steklenice, pločevinke, vrečke iz znane restavracije s hitro prehrano in iz nje izpadla embalaža ... Vse to in še več leži ob številnih pomurskih cestah in kazi podobo sicer urejenega okolja. Da o nekaterih predelih gozdov ne izgubljamo besed, saj tam naletimo še na odpadni gradbeni material, ostanke od kolin in marsikaj, kar tja ne sodi.
Policijska uprava Murska Sobota (PUMS) je letos obravnavala sedem primerov odmetavanja odpadkov in njihovega puščanja v okolju ter nenadzorovanega ravnanja z odpadki, vključno s smetenjem. Vse našteto je prepovedano. »V primeru odvrženih odpadkov (manjša količina) gre za kršitev 262. člena zakona o varstvu okolja, ki predpisuje globo v višini 40 evrov za posameznika. Globa za pravno osebo je od 10 do 20 tisoč evrov, za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa od 5 do 10 tisoč evrov. Ob tem je predpisana tudi globa za odgovorno osebo pravne osebe oziroma espe, in sicer od 1000 do 1500 evrov,« navede kazni tiskovna predstavnica policije Suzana Rauš. V celotnem lanskem letu so na PUMS obravnavali 91 prekrškov, v večini primerov je šlo za odvržene gospodinjske in gradbene odpadke.
V večini primerov opozorila
Tudi medobčinske inšpekcije so pristojne za nadzor nad ravnanjem s komunalnimi odpadki. Medobčinska inšpekcija in redarstvo občin Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina je lani v zvezi z nedovoljenim odlaganjem komunalnih odpadkov, sežiganjem teh in neuporabo javne službe zbiranja komunalnih odpadkov obravnavala 203 zadeve. »Izdanih je bilo 167 opozoril, v 14 primerih je bila izdana odločba, 22 zadev pa je še v postopku,« so strnili. Dodali so, da se inšpekcijski postopek vedno začne po uradni dolžnosti, zato se lahko prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz pristojnosti inšpekcijskega organa štejejo le kot morebitna pobuda za uvedbo inšpekcijskega nadzora po uradni dolžnosti. Zaznavajo, da se komunalni odpadki najpogosteje odlagajo na javnih in zasebnih zemljiščih, ki niso namenjena za odlaganje odpadkov, to je ob cestah, v gozdovih in na obronkih gozdov.
Medobčinski inšpektorat občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana je v minulem letu prejel 17 prijav odlaganja komunalnih odpadkov, v letošnjem doslej pet. Če prejmejo prijavo ali pobudo za uvedbo inšpekcijskega postopka, inšpektorica najprej opravi nadzor na kraju odloženih odpadkov, so pojasnili. »Če so odloženi komunalni odpadki in je kršitelj ugotovljen, se zoper njega uvede inšpekcijski in prekrškovni postopek. Če kršitelja ni mogoče ugotoviti, je v skladu s predpisi odpadke dolžan odstraniti lastnik zemljišča, na katerem so odloženi odpadki,« so dodali. Če pa gre za gradbene ali nevarne odpadke, inšpektorat zadevo odstopi inšpekciji za okolje. »Pri nedovoljenem odlaganju komunalnih odpadkov v medobčinskem inšpektoratu ne beležimo primera, kjer bi kršitelja zalotili pri dejanju.«
V minulem letu so izrekli dve globi v višini 500 evrov in dva opomina, v preostalih primerih pa identitete kršiteljev niso ugotovili. »V tekočem letu smo izrekli tri globe, vsako v višini 500 evrov, preostali postopki še niso zaključeni,« pravijo. Največ ugotovljenih kršitev se nanaša na odlaganje komunalnih odpadkov v zabojnike na pokopališčih, ki so namenjeni le za odpadke, ki tam nastajajo. »Še vedno pa se komunalni odpadki odlagajo v naravi, v odročnih gozdovih, do katerih vodijo poljske poti, in pa na tla ob ograje zbirnih centrov, kadar ta ne obratuje,« so navedli.
Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Gornja Radgona, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici je v lanskem letu prejel 17 prijav nedovoljenega odlaganja komunalnih odpadkov, v letošnjem štiri. Lani so na podlagi uspešnih ugotovitev povzročitelja nedovoljenega odlagajanja odpadkov uvedli šest prekrškovnih postopkov, letos dva. Opažajo, da so bili odpadki najpogosteje nepravilno oziroma nedovoljeno odvrženi pri avtobusnih postajališčih, pokopališčih in pred zbirnim centrom za odpadke. »Neposredna zalotitev kršitelja ob dejanju je izjemno redka, v primeru prejete prijave ali lastne zaznave prekrška nedovoljenega odlaganja odpadkov, na podlagi vsebine odpadkov ali z zbranimi obvestili skušamo ugotoviti povzročitelja,« so povedali. Zoper kršitelja nato uvedejo postopek o prekršku, prav tako pa inšpekcijski postopek.
Zapomnite si čim več
Kako ukrepajo policisti, če prejmejo prijavo o nedovoljenem odlaganju odpadkov? Najprej od prijavitelja pridobijo informacije, kot so opis storilca, lokacija, čas in morebitni dokazni materiali, kamor se uvrščajo fotografije, videoposnetki, priče. Nato se odpravijo na ogled kraja dejanja. Če obravnavajo kaznivo dejanje, opravijo ogled kraja kaznivega dejanja, če prekršek, pa se o ugotovitvah pripravi uradni zaznamek, v katerem navedejo vse ugotovitve. Sledi postopek identifikacije storilca. Rauševa pri tem pravi, da je od občanov, ki podajo prijavo, dobrodošlo pridobiti čim več podatkov o kršitelju, da se ga lažje identificira in zoper njega ukrepa. Na koncu sledi še uvedba postopka. V primeru prekrška policija kršitelju izda plačilni nalog, v primeru kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja pa na okrožno državno tožilstvo podajo kazensko ovadbo.
