Na mizi osnutek regionalnega prostorskega plana, župani pa odhajali s seje
»Danes je to postala že farsa, niti dve uri nismo tu, pa nas že skoraj pol odide. Za nas se gre, ne sprejemamo tega za Ljubljano,« tako Damjan Anželj.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V Črenšovcih je bila skupna seja sveta pomurske razvojne regije in razvojnega sveta pomurske regije. Posvečena je bila seznanitvi z osnutkom regionalnega prostorskega plana (RPP) za pomursko razvojno regijo. Pripravo vodi Razvojni center (RC) Murska Sobota, osnutek pa je izdelala družba Zeu.
Kot smo že pisali, so v osnutku, ki temelji na podlagah pristojnih ministrstev in občinskih in regijskih dokumentih, zajete prioritete in cilji razvojne regije, poudarek pa je na razvoju poselitve, dejavnosti, gospodarske javne infrastrukture in na urejanju krajine. Kot navaja RC, bo opredelil prostorske ureditve lokalnega pomena, ki presegajo območje posamezne občine, ter uskladil razvojne potrebe in interese občin na ravni regije.
Osnutek si lahko ogledate TU.
Šest ciljev prostorskega razvoja
Aleš Škalič iz RC je predstavil, da na bi bila prostorska vizija Pomurja, ki je zajeta v osnutku, povezana, podnebno odporna ter vključujoča. Določenih je šest ciljev prostorskega razvoja.
Prvi je razvijati povezano in uravnoteženo omrežje naselij z dostopom do javnih storitev in večnamensko rabo prostora, drugi krepiti odpornost regije z učinkovitim upravljanjem voda in ekosistemov, naslednji pa še trajnostno upravljati naravne vire in ohranjati kulturno krajino kot temelj identitete in razvoja, izvajati energetski prehod v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, razvijati trajnostni turizem na temelju naravnih in kulturnih vrednot ter razvijati povezano in trajnostno prometno, digitalno, energetsko in gospodarsko infrastrukturo.
Med predstavitvijo osnutka je več županov odšlo s seje, zato se je po enem od odhodov oglasil soboški župan Damjan Anželj, ki je kot podpredsednik razvojnega sveta, skupaj s črenšovsko županjo Vero Markojo, podpredsednico sveta pomurske regije, vodil sejo. »Vsi vemo, da je čas pomemben, vendar s tem kažemo neko odgovornost. Vsi mi smo kot župani odgovorni za razvoj regije. Tako, kot se obnašamo do tega akta, je že malo smešno, potem pa bodo vsi drugi krivi, samo mi ne,« je bil jasen.
Zažugal je, da si je treba vzeti za sejo čas, če ne gre, pa poslati koga s pooblastilom. »Danes je to postala že farsa, niti dve uri nismo tu, pa nas že skoraj pol odide. Za nas se gre, ne sprejemamo tega za Ljubljano,« je nadaljeval in prosil župane, da ostanejo na seji.
Dvom glede razvoja poselitve
Pomemben izziv, ki ga osnutek naslavlja, je tudi demografija, saj se marsikatero območje sooča s padcem števila prebivalcev. Določene so usmeritve za razvoj poselitve.
Kot lahko vidite v tabeli, je Murska Sobota opredeljena kot regijsko središče, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona kot središča, ki zagotavljajo osnovne in dopolnilne oskrbne, upravne, zdravstvene in gospodarske funkcije za širša gravitacijska območja. Radenci in Beltinci so okarakterizirani kot drugo urbano naselje in dopolnjujejo policentrični sistem regije, v katerih se zagotavljajo osnovno šolstvo, primarna zdravstvena oskrba ter razvoj gospodarskih dejavnosti.
Kot drugo naselje, pomembno za razvoj regije, so označeni Rakičan, Moravske Toplice, Banovci in Moravci v Slovenskih Goricah ter vsa občinska središča.
Ravno ta delitev je srž prenekaterih dvomov pri določenih županih. V razpravi se je kot prvi oglasil Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje. Dejal je, da je bil na začetku priprave RPP zelo skeptičen, zato ga je zanimalo, kako pripravljavci razumejo akt iz vidika odmaknjenih in obmejnih območij. »Ima smisel, da se mi, ki tam živimo in delamo, še naprej trudimo, ali naj se sprijaznimo, da se bodo območja ob meji, tudi Goričko, izpraznila,« ga je zanimalo.
Škalič mu je odgovoril, da je v strategiji prostorskega razvoja Slovenije predviden policentrični razvoj, s katerim se krepijo predvsem mestna središča, sami pa so z izhodišči želeli to dejstvo zmehčati. Poudarek so zato dajali temu, da imajo tudi ljudje na podeželju enako kvaliteto življenja kot v središčih.
»Če ne bomo imeli prebivalcev na odročnih naseljih, tudi pokrajina ne bo taka, kot je. Želimo, da ljudje bivajo po celi regiji, zato morajo imeti po celotni regiji dostop do storitev.« Deležniki pa se po njegovem morajo zavedati, da bo treba sprejeti tudi kakšen določen kompromis. Iz ekonomskega vidika si je namreč težko privoščiti, da bi imela vsa naselja v regiji vse funkcije.
Da se ne ponovi DRR
Oglasil se je tišinski župan in glede na prejšnji odgovor dejal, da je pripravljavce dokument predstavil v drugačni luči. Navedel je, da bo sam glasoval proti, ker se kot župan ne more strinjati, da se razvija le Tišina kot občinsko središče, ostala naselja, v katerih so v minulih letih urejali marsikaj, pa ne. »Mi pripravljamo RPP, pa nimamo regij,« je še zamišljeno razmišljal in izrazil še nekatere pomisleke.
Tudi Anželj je podal svoje mnenje. Pravi, da so si občine različne po marsičem, tudi mestne občine med seboj. Po njegovem se je treba zavedati, da imajo svoja zakonitosti tako mesta kot podeželje, da pa se v razpravi oddaljujejo od tega, kar je bistvo RPP. Nadaljeval je, da ga niso naročili oni, ampak je nekdo v državi sprejel sklep, da se mora v regiji pripraviti.
»Če ga ne bomo, ga bodo drugi. Če bomo gledali iz vidika ljubosumja, ne bomo nikamor prišli,« je zatrdil in dodal, da se ne strinja s kritikami, da je bil osnutek pripravljen od zgoraj navzdol, saj da so bili deležniki večkrat povabljeni k sodelovanju.
K pragmatičnemu pristopu je pozval tudi apaški župan Andrej Steyer. »Lahko imamo akt za nebodigatreba in se pritožujemo, kako se nič ne da, a nato smo sami krivi, ker se ne znamo zmeniti. Na koncu bi vsak rad imel industrijsko cono v občini in ne vem, kaj vse. To ne bo šlo. Dajmo ohraniti tisto, kar je bogastvo naše regije.«
Meni, da je osnutek dobra osnova, da se začnejo pogovarjati o prioritetah, da se ne zgodi podobno kot pri dogovoru za razvoj regij (DRR). »Zame to ni dogovor za razvoj regij, ampak vsiljen program s strani države, kaj moramo mi tu delati. Na koncu smo sadili drevesa, namesto da bi se osredotočili na tisto, kar je pomembno,« je poudaril in pozval, da staknejo glave in pripravijo RPP, v katerem bodo zajeti potenciali regije.
Sklepčni le eni
Šalovski župan Iztok Fartek in graška županja Cvetka Ficko sta se prav tako dotaknila možnosti razvoja. Strinjala sta se, da je Goričko specifično, da število prebivalcev pada, in menita, da se morajo razvijati tudi drugi kraji, ne le središča. Fickova pa je ob tem navedla še težavo odhoda ključnih storitev, kot so pošta, banka ... s podeželja, kar vpliva tudi na odločitev mladih, ali v domačem kraju ostati ali ne.
Da je dokument pomemben za razvoj gospodarstva in ostalih področij, se je strinjal Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, saj da brez njega v prostor ne bodo mogli umestiti nobene investicije. Tudi Bojan Petrijan iz lendavske občinske uprave je navedel, da so osnove pripravljene odlično, in da imajo vse občine pripravljene strateške dokumente, ki naj jih posredujejo naprej. »Jaz si želim, da najdemo to, kar je za regijo odlično.«
Pripravljavci so ob koncu še enkrat ponovili, da je bilo to, katera naselja imajo možnost razvoja, opredeljeno z vidika zakonodaje, a da so kljub temu dodali še nekatera, denimo turistične kraje in občinska središča. Nadaljevali so, da so jih pristojni na to že opozorili, toda regija na tem vztraja. Poleg tega pa odgovarjajo tudi, da, kar se tiče ostalih krajev v občinah, da se kakšna stvar lahko uredi tudi preko občinskih prostorskih aktov.
Sledilo je glasovanje. Svet pomurske razvojne regije se je seznanil z osnutkom, saj je bil sklepčen, medtem ko razvojni svet ni bil, zato bo glasovanje moralo potekati preko korespondenčne seje.
Do konca julija je v teku javno posvetovanje o osnutku, predvidoma jeseni bo sledil končni osnutek, ki bo potem novembra oziroma decembra tudi javno razgrnjen. Po končni verziji bo RPP najprej sprejemala regija, nato država in še enkrat regija. Po trenutno veljavni časovnici naj bi bil sprejet oktobra prihodnje leto.
Dodajmo še to, da sta bili na seji predstavljena tudi osnutka urbanistične zasnove širšega mestnega območja v regiji in krajinske zasnove za Goričko.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
