Tožba PiŠK zoper sindikalno zaupnico še brez epiloga
Naslednja obravnava je sklicana za 15. april
Na okrajnem sodišču v Murski Soboti je danes potekala glavna obravnava v zadevi Suzana Lukovnjak, proti kateri je Pokrajinska in študijska knjižnica (PiŠK) Murska Sobota vložila zasebno tožbo. Lukovnjakova naj bi namreč v javnem pismu županu MO Murska Sobota Damjanu Anželju februarja lani kot zastopnica sindikata Glosa Pišk navajala neresnice. PiŠK meni, da je tako škodila ugledu knjižnice.
Na začetku obravnave je zagovornik tožeče stranke, tj. direktorica PiŠK Klaudija Šek Škafar, Lukovnjakovi ponudil poravnavo v primeru, da se za storjeno očitano ji dejanje opraviči. Lukovnjakova predloga ni sprejela, zato je stekla obravnavava, v kateri sta obe strani predstavili svoje argumente, pri čemer je Suzana Lukovnjak izpostavila, da je šlo v konkretnem primeru za organizirano sindikalno dejanje, ne za njeno osebno, in da je navsezadnje vloga sindikata, da opozarja na nepravilnosti ter spodbudi izboljšave. Pri tem je navedla še, da so bili zaposleni s predlogi sistematično ignorirani, javno pismo županu pa, da je bila »zadnja in skrajna možnost«, da se njihov glas sliši.
Suzana Lukovnjak se je v svojem zagovoru sprehodila skozi vse navedbe iz javnega pisma in jih podkrepila z dejstvi, pri tem pa Šek Škafarjevi postavila vprašanja, kot so: zakaj PiŠK vsakoletnega finančnega viška ni vlagala v razvoj knjižnice, zakaj niso kupili novega bibliobusa, čeprav je bilo to navedeno že v strateškem načrtu za 2020–2025, zakaj PiŠK kot edina od knjižnic te vrste v Sloveniji v letu 2024 ni izvajala kompetenčnih vsebin in zakaj ne zaposluje primerno izobraženega kadra. Med drugim je bilo navedeno, da je leta 2018 bilo v knjižnici vsega skupaj zaposlenih 38 oseb, 1. januarja 2025 pa 24.
Na to je Šek Škafarjeva odgovorila, da zaposluje v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest, pri čemer je bilo kasneje ugotovljeno, da je ta iz leta 2011 in je zastarel. Nekatera delovna mesta so tudi ukinili, med njimi delovno mesto računovodje in čistilk, saj da se je za cenejšo opcijo izkazalo najemanje zunanjih izvajalcev.
Direktorica je izpostavila še, da je bilo stanje v knjižnici po objavi javnega pisma in torej po njenem mnenju škodljivega ravnanja Suzane Lukovnjak nevzdržno zaradi medijske gonje, ki je sledila temu, zato je bila dolžna zaščititi dobro ime knjižnice. Dodala je še, da tako svet zavoda kot strokovni svet delujeta odgovorno in strokovno, »da pa dva člana izvajata nenehen pritisk na svet in strokovni svet oziroma na njegovo predsednico Lidijo Kreft«. Dodala je še, da »širjenje neresnic ni v skladu z etičnim kodeksom knjižničarjev, zato ne razumem, zakaj gospa Lukovnjak, ki dela tukaj že 36 let, je strokovna in dobra delavka, škodi ugledu knjižnice«. Povedala je še, da knjižnica dela dobro, kar naj bi potrjevala tudi stanovska priznanja za njeno delo.
Kot priči pozvana Albert Halasz in Mitja Šuštar
Odvetnica tožene Suzane Lukovnjak je Šek Škafarjevo nato soočila z vprašanjem, ali PiŠK torej izpolnjuje pogoje, ki jih navaja pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, čemur je Šek Škafarjeva pritrdila, a obenem je bilo iz odgovorov razbrati, da PiŠK zadovoljuje samo osnovne pogoje, saj je stanovsko priznanje za nadstandardno dejavnost nazadnje prejela v letih 2017 in 2022, sredstva ministrstva za kulturo za kompetenčne vsebine pa so nazadnje prejeli prav tako za leto 2022. V več točkah se je Šek Škafarjeva sklicevala tudi na svojo dolgotrajno bolniško odsotnost, saj da je za delovanje PiŠK v tem času bil odgovoren njen namestnik Albert Halasz.
Ta je bil tudi poklican na mesto za priče, kjer je med drugim povedal, da si je knjižnica prizadevala za razvoj, kar je razvidno iz strateškega načrta. Izpostavil je nekaj konkretnih primerov, med drugim tudi nakup novega bibliobusa, ki se še ni zgodil, saj da PiŠK ni dobila namenskih sredstev s strani občin ustanoviteljic. V zvezi s tem je izpostavil še, da je bila zgodba okrog nakupa bibliobusa v javnosti po nepotrebnem izpostavljena kot nekaj negativnega, saj da je v sedmih dneh po tem, ko je stari bibliobus septembra 2024 obstal, že pisal direktorici goriške knjižnice za odkup njihovega odsluženega bibliobusa. V svojem pričevanju je povedal tudi, zakaj PiŠK ni dobila sredstev za kompetenčne vsebine v preteklih letih – krivo naj bi bilo dejstvo, da je pristojno ministrstvo odločbo o (ne)odobritvi izdalo, preden je PiŠK poslala poročilo.
Sodnica Natalija Goldinskij Husar ga je nato vprašala, ali se je na odločitev pritožil, Halasz pa je odvrnil, da ne, saj da "je tehtal med t. i. materialnim izpadom v višini 17.000 evrov, kolikor torej PiŠK iz tega naslova ni dobila, in stroški tožbe", ki bi po njegovih besedah stala kar veliko. Pred zagovorniškim pultom je povedal še, da so vsi organi vključno z vodstvom PiŠK po njegovem mnenju strokovni, enako je povedal zase in pri tem izpostavil svojo izobrazbo ter bogate delovne izkušnje. Odvetnica Suzane Lukovnjak mu je nato predočila poročilo o notranji reviziji knjižnice, v katerem je bilo ugotovljenih več nepravilnosti v delovanju knjižnice, veliko od teh s stopnjo nujno, z vsebino katerega pa Halasz, kot je dejal, ni bil neposredno seznanjen, saj je revizija potekala, preden je prevzel vlogo namestnika direktorice. 
Pred zagovorniški pult je bila s strani obrambe povabljena še ena priča, tajnik in predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar. Kot je večkrat izpostavil, je ponosen na dejanje Lukovnjakove in celotnega sindikata Glosa PiŠK ter zanikal, da bi sindikat deloval izven okvirjev svojih pristojnosti. »Nepredstavljivo je, da se kazensko preganja sindikalista, ki dela to, kar mora,« je dejal Šuštar, ki je sodnici potrdil, da je bil že pred objavo javnega pisma seznanjen z notranjim dogajanjem v PiŠK, zadevo pa so obravnavali tudi na redni seji krovnega sindikata Glosa v Ljubljani.
Obramba je nato predlagala, da se na zaslišanje povabi še nekaj prič, s čimer se je strinjal tudi zastopnik tožeče stranke. Sodnica Natalija Goldinskij Husar je po krajšem premisleku odločila, da na naslednjo obravnavo za zagovorniški pult povabi predsednika sveta zavoda PiŠK Romana Ladislava Ratkaija, oba župana občin ustanoviteljic, Damjana Anželja in Marka Viraga, ter prve štiri od podpisanih pod že omenjeno javno pismo. Obravnava je načrtovana za 15. april.
Pomagajte oblikovati Vestnik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
