Jure Klobčar

Vlada je na regijskem obisku v Podravju potrdila drugo spremembo Programa evropske kohezijske politike 2021–2027, s katero Slovenija prerazporeja skoraj 260 milijonov evrov evropskih sredstev na nove prednostne vsebine.

Skupaj gre za 243,5 milijona evrov nepovratnih kohezijskih sredstev ter dodatnih 15,5 milijona evrov iz varnostne mreže. Ključni cilj sprememb je pospešiti porabo sredstev, predvsem v letu 2026, ter program uskladiti z evropskimi strateškimi prioritetami v okviru platforme STEP.

Aktualno

Kako bi Jevšek črpanje EU sredstev premaknil z mrtve točke: Tudi s soboškim protipoplavnim centrom, ne pa s sebeborskim zadrževalnikom

V osnovi gre za reševanje evropskih sredstev

Do nove spremembe programa prihaja zato, ker bi del evropskih sredstev ob trenutni strukturi ukrepov ostal neizkoriščen; več projektov v posameznih ciljih ni bilo pripravljenih ali pa jih do leta 2026 ni mogoče izvesti. Sredstva so zato prerazporejena znotraj programa, predvsem iz počasneje izvedljivih inovacijskih, digitalnih, mobilnostnih in manjših energetskih ukrepov v vsebine, kjer so projekti pripravljeni in kjer je mogoče zagotoviti hitro izvedbo. Vzhodna kohezijska regija pri tem ne izgubi nobenih sredstev, saj sprememba ni regijska, temveč tematska.

Aleš Cipot

Politika

Horvat sprašuje Jevška o 175 milijonih za ljubljansko železniško postajo

Stanovanja, zdravstvo, elektrika in znanje

Največji delež sredstev, 81,4 milijona evrov, je namenjenih področju obrambe in varnosti, zlasti naložbam v tako imenovano dvojno rabo. Med njimi je 46 milijonov evrov predvidenih za izboljšanje zdravstvene infrastrukture v regijskih bolnišnicah. Sledijo sredstva za energetski prehod in energetsko varnost – 57,7 milijona evrov za čezmejne energetske povezave, prenosno in distribucijsko omrežje ter sisteme za shranjevanje energije in polnilno infrastrukturo. Za razvoj konkurenčnosti in strateških tehnologij je namenjenih 53,5 milijona evrov. Od tega bo 30 milijonov evrov usmerjenih v javni razpis za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij, 23,5 milijona evrov pa v nadgradnjo superračunalniške infrastrukture (HPC2).

Jure Kljajić

Krepitev vlaganj poteka tudi na področju stanovanjske politike, kjer bo na voljo 41,9 milijona evrov za cenovno dostopna javna najemna stanovanja in oskrbovana stanovanja.

Podaljšanje upravičenosti izdatkov in višje stopnje sofinanciranja

V program je prvič vključena operacija strateškega pomena za vzhodno kohezijsko regijo: obnova Centra Rotovž v Mariboru, za katero bo na voljo 18 milijonov evrov evropskih sredstev. Projekt naslavlja prostorsko in razvojno stisko treh osrednjih kulturnih institucij – Mariborske knjižnice, Umetnostne galerije Maribor in Art kina. V okviru Sklada za pravični prehod sta dodana dva nova ukrepa: pet milijonov evrov za odkup oziroma prenos stanovanj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj na Stanovanjski sklad ter milijon in pol evrov za prenose stanovanj v Zasavju. Sprememba programa prinaša tudi sistemske prilagoditve, med drugim podaljšanje obdobja upravičenosti izdatkov do konca leta 2030 ter možnost višjih stopenj sofinanciranja, ki se lahko za nove cilje povečajo do 100 odstotkov.

Novice

Slovenija vidno napredovala na področju črpanja evropskih sredstev

"Kohezijska politika mora delovati tam, kjer ljudi dejansko doseže. Umestitev Centra Rotovž kot strateškega projekta kaže, da je mogoče z evropskimi sredstvi podpreti razvojne potrebe regij. Z vlaganji v stanovanja, varnost in tehnologije krepimo temelje za prihodnost vseh regij," je ob tem dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki si je ob vladnem obisku Podravja ogledal še gradbišče Centra Rotovž, Podjetniški inkubator Kreativni park Drava ter položitev temeljnega kamna za Center odličnosti za fotonske, mikro- in nanoelektronske tehnologije v okviru platforme Innovum.