Jasmina Opec Vöröš bi lahko presekala gordijski vozel
Prekmurska državna svetnica je v igri za funkcijo varuhinje človekovih pravic. Pot do nje bo težka, a iz regije že sedaj dobiva vsestranske izraze podpore.
Slovenija je že skoraj eno leto brez varuha človekovih pravic. Mandat Petru Svetini je potekel februarja, predsednici republike Nataši Pirc Musar pa doslej ni uspelo predlagati kandidata, ki bi prestal glasovanje v državnem zboru, ali pa njen izbranec do državnega zbora niti ni prišel. Izziv tako ostaja enak. Najti osebo, ki združuje dovolj strokovne širine, kredibilnosti in politične sprejemljivosti, da prepriča tako koalicijo kot opozicijo in zbere najmanj 60 potrebnih poslanskih glasov.
Predlagala sta jo manjšinca
Na ponovljenem pozivu za oddajo predlogov je urad predsednice republike Nataše Pirc Musar prejel prijave 14 kandidatov. Med njimi je nekaj poznanih imen, nekaj takih, ki so se v javnosti spet pojavila po dolgem času, ter kandidatka, ki je v pomurskem političnem prostoru sprožila največ razprav o realni možnosti, da doseže dvotretjinsko podporo v državnem zboru, Jasmina Opec Vöröš.
Univerzitetna diplomirana pravnica v državnem svetu zastopa lokalne interese prekmurskih občin, dejavna je v komisijah za socialo, zdravstvo in invalide ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njen dosedanji politični lok sega od poslanskega mandata, kjer je delovala na področjih notranjih zadev, pravosodja in narodnosti, do mestne svetnice, funkcije soboške podžupanje in dolgoletnega sodelovanja v več ministrskih kabinetih ter v ukinjenem uradu za demografijo. V javnih nastopih jo spremlja umirjen, vsebinsko usmerjen slog, zaradi česar je v državnem svetu pogosto med bolj prepoznavnimi razpravljavci.
Uradna predlagatelja njene kandidature sta oba poslanca narodnih skupnosti, Ferenc Horvath in Felice Žiža, širša politična podpora pa se nakazuje tudi v prvih odzivih.
Široka politična podpora
Poslanec Gibanja Svoboda Dejan Süč pravi, da vedno podpira, ko se Prekmurci opogumijo in potegujejo za najvišje funkcije. »Z veseljem pričakujem njeno predstavitev v poslanski skupini, presoja pa bo kot vedno strokovna in politična. Moj glas je samo eden, potrebuje jih 60,« pove Süč. Še bolj neposredno razmišljanje prihaja iz Socialnih demokratov, kjer poslanec Damijan Bezjak Zrim verjame, da bi Opec Vöröševa lahko »presekala gordijski vozel pri iskanju varuha človekovih pravic«, ob tem pa poudarja, da je poleg njene strokovne primernosti ključna tudi širša politična podpora v Ljubljani, ki jo mora po njegovih besedah zagotoviti predsednica republike. Iz desnosredinskega prostora prihajajo prav tako naklonjeni signali.
Poslanec NSi Jožef Horvat kandidatko dobro pozna še iz časa, ko sta oba delovala v državnem zboru. »Zagovarjal bom načelno stališče, da jo v NSi podpremo pri predsednici republike, potem pa je vse v njenih rokah. Mi imamo osem glasov, ona jih potrebuje šestdeset. Želim pa si, da jo predsednica predlaga in postane uradna kandidatka,« pravi Horvat. Vnaprejšnjo podporo ji obljublja tudi Tine Novak iz skupine nepovezanih poslancev, ki jo sestavljajo člani Demokratov. »Ker je poštena in strokovna, ima moj glas. Prekmurci smo dokazano sposobni ljudje in prav je, da nam zaupajo vodenje najpomembnejših državnih institucij,« je kratek in jedrnat Novak.
Opec Vöröševa ima simpatizerje tudi v državnem svetu. Njen državnosvetniški kolega in župan Občine Sveta Trojica David Klobasa meni, da je rojena za funkcijo varuhinje človekovih pravic. »Z vidika osebnosti, načina komunikacije in strokovnosti daje vtis osebe, ki razume pomen te institucije. V državnem svetu se največ oglaša ravno pri temah, ki so povezane s človekovimi pravicami. Politikov ne deli na levo in desno in je lahko sprejemljiva za vse,« je prepričan Klobasa, ki v državnem svetu zastopa tudi interese pomurskih občin z desnega brega reke Mure.
Pisano politično podporo Opec Vöröševi zaokružuje Olga Belec iz kabineta infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, ki pravi, da je »ponosna in vesela« zmeraj, ko se med možnimi kandidati za funkcije pojavijo prekmurska imena. »Osebno menim, da je primerna za funkcijo, saj jo poznam kot strpno, strokovno in povezovalno, zato njeno kandidaturo pozdravljam,« pove in hkrati poudari, da bo na koncu odločala dvotretjinska večina v državnem zboru. »Upam, da bomo po dobrih devetih mesecih naposled le dobili varuhinjo človekovih pravic in da bo 'naše gore list'«, je še dejala članica vladajoče Svobode.
Na potezi Nataša Pirc Musar
Čeprav politični sistem pri imenovanju varuha že mesece kaže precejšnjo neoperativnost, je prav tako jasno, da je odgovornost predsednice republike Nataše Pirc Musar zdaj večja kot kadar koli. Gre za eno njenih maloštevilnih neposrednih pristojnosti, zato javnost upravičeno pričakuje, da bo institucija, ki je temeljni mehanizem varovanja človekovih pravic v državi, čim prej dobila polnopravnega nosilca mandata.
Ali bo predsednica republike Jasmino Opec Vöröš prepoznala kot kandidatko, ki lahko doseže zahtevani prag šestdesetih glasov, bo postalo jasno v prihodnjih tednih. Vmes pa se bodo seveda zgodili številni sestanki, politične trgovine in vsestransko lobiranje za podporo na vseh straneh političnega spektruma.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
