Jure Kljajić

Prejšnji teden smo pisali o pobudi vodstva Pokrajinske in študijske knjižnice (PiŠK) Murska Sobota, ki jo je to naslovilo na ministrstvo za kulturo, komisijo za narodnostni manjšini pri DZ in urad vlade za narodnosti. Omenjenim institucijam so predlagali spremembo zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1) in zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) – konkretno gre za 25. člen ZKnj-1, ki govori o tem, da splošne knjižnice na narodnostno mešanih območjih zagotavljajo pripadnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti komuniciranje v njihovem jeziku, in 24. člen ZJRS, ki govori o rabi jezika na javnih prireditvah. Pobuda PiŠK predvideva, da bi javni zavodi, ki izvajajo dejavnost tudi za pripadnike avtohtonih narodnih skupnosti, smeli poslovati tudi samo v jeziku ene od ustavno priznanih manjšin, četudi njihov sedež ni na dvojezičnem območju, in jim torej na javnih prireditvah ne bi bilo treba uporabljati slovenščine, tudi ko bi šlo za prireditve zunaj dvojezičnega območja.

Novice

Pokrajinska knjižnica si želi rabe samo madžarskega jezika

Na pobudo sta se nato odzvala župana obeh občin ustanoviteljic zavoda, župan MO Murska Sobota Damjan Anželj in župan Občine Beltinci Marko Virag. Oba sta v odzivih izrazila nasprotovanje pobudi in nameravata od direktorice Klaudije Šek Škafar zahtevati jasne odgovore glede okoliščin posredovanja te pobude. Avtor pobude je sicer Albert Halasz po pooblastilu direktorice, ki je omenjeno nadomeščal v času njene dolgotrajne bolniške odsotnosti. Za pojasnila smo prosili tudi sami, vendar jih do danes nismo dobili ne od Šek Škafarjeve ne od predsednikov strokovnega sveta PiŠK Lidije Kreft ter sveta zavoda PiŠK Romana Ratkaija. 

Maja Hajdinjak

Medtem ko so se vpleteni v zadevo zavili v molk, pa so se z javnim pismom občinama ustanoviteljicama PiŠK sedaj oglasili pomurski strokovnjaki. Podpisani v pismu izražajo globoko zaskrbljenost nad poskusom poseganja v uveljavljeno jezikovno ureditev ter opozarjajo na sistemske posledice, ki bi jih imela takšna novela. Pobuda PiŠK po njihovem mnenju predstavlja pomemben precedens, ki odpira možnost razširjanja dvojezičnega režima izven zakonsko določenih območij.

Pismo objavljamo v celoti:

"Podpisani z veliko zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje, povezano s predlogom spremembe 24. člena Zakona o javni rabi slovenščine in 25. člena Zakona o knjižničarstvu, ki ga je na Ministrstvo za kulturo, Urad Vlade RS za narodnosti in Komisijo za narodni skupnosti pri Državnem zboru RS poslala Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (PiŠK). Predlagana novela po našem prepričanju presega okvire, ki jih določa slovenska jezikovna zakonodaja, in odpira skrb vzbujajoče sistemske posledice za knjižnice in druge javne ustanove po Sloveniji.Predlog med drugim omogoča, da bi knjižnična dejavnost potekala v madžarskem jeziku tudi na sedežu PiŠK, ki ni na dvojezičnem območju, kar pomeni poseg v uveljavljeno ureditev javne rabe jezika ter v razmerje med uradnim jezikom in manjšinskimi jeziki v javnih zavodih. Pobuda ne ogroža zgolj lokalnega jezikovnega prostora, temveč ustvarja precedens, po katerem bi podobne posege lahko uveljavljali tudi drugod po Sloveniji, kar bi pomembno spremenilo temelje jezikovne politike slovenske države.Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da pobuda prihaja iz ustanove, ki je bila desetletja zgledna skrbnica prekmurske kulturne dediščine in je poznana po eni najbogatejših domoznanskih zbirk v prekmurščini. Zadnja leta pa smo priča odločitvam, ki ta ugled pomembno krnijo – med njimi spomnimo na lansko razstavo o Pétru Nádasu, kjer je bil slovenski jezik odrinjen na obrobje, ter na kadrovske in programske premike, ki kažejo na nerazumno širjenje dejavnosti, namenjenih manjšinski skupnosti, izven okvira narodnostno mešanih območij.Ob tem izrecno poudarjamo, da nismo proti madžarski narodni skupnosti niti proti razvijanju kakovostnih storitev zanjo – ravno nasprotno. Pravice madžarske skupnosti morajo biti v celoti spoštovane skladno z zakonodajo in v okviru knjižnic, ki delujejo na narodnostno mešanih območjih. Vendar pa mora biti enaka skrb namenjena tudi slovenskemu jeziku, katerega položaj in status omenjeni predlog neposredno ogroža.Predlagana ureditev razširja dvojezični režim na območja, kjer ta nikoli ni bil predviden, in s tem preoblikuje jezikovni status mesta Murska Sobota ter javnih zavodov, ki tam delujejo. Takšen poseg je nesprejemljiv in ga obsojamo ter zavračamo. Zato podpisani pozivamo občini ustanoviteljici PiŠK, da zavzameta jasno stališče proti pobudi PiŠK ter v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovita spoštovanje obstoječe zakonske ureditve rabe slovenskega jezika in jezika narodnih skupnosti. Občini ustanoviteljici imata možnosti in vzvode, da zaščitita ustavno določeno jezikovno podobo Pomurja ter preprečita, da bi ugled osrednje pomurske knjižnice še naprej tonil zaradi odločitev, ki nimajo strokovne podlage in niso v korist vseh prebivalcev regije."

Pod javno pismo so se podpisali pomurski jezikoslovci, literarni ustvarjalci, muzealci, zgodovinarji in drugi strokovnjaki: dr. Nina Zver, jezikoslovka, Franci Just, literarni zgodovinar, Štefan Kardoš, pisatelj, Feri Lainšček, pisatelj, Vlado Žabot, pisatelj, Dušan Šarotar, pisatelj, dr. Jolanda Lazar, jezikoslovka, dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, dr. Mojca Kumin Horvat, jezikoslovka, dr. Branko Kerman, arheolog, dr. Hotimir Tivadar, jezikoslovec, Ivo Podojsteršek, predstavnik zaposlenih v Svetu knjižnice PiŠK MS, Vesna Radovanovič, predstavnica zaposlenih v Svetu knjižnice PiŠK MS, Karel Šavel, član Strokovnega sveta PiŠK MS, predstavnik Društva bibliotekarjev Pomurja, Jelka Pšajd, etnologinja, Peter Kuhar, publicist in prevajalec, dr. Dragica Haramija, literarna zgodovinarka, dr. Robert Inhof, umetnostni zgodovinar, dr. Andrej Hozjan, zgodovinar, Marjan Šiftar, pravnik in diplomat, Stanislava Dešnik, krajinska arhitektka, Simona Cizar, sociologinja kulture, Milivoj Miki Roš, režiser, pisatelj, scenarist in igralec, Marjan Farič, predsednik Prekmurskega društva general Maister, mag. Norma Bale, pisateljica, Denis Škofič, pesnik, in Tadeja Andrejek, kustosinja v Pomurskem muzeju. Število podpornikov pa se še povečuje in torej zagotovo ni zadnje.

Arhiv SDPPP

Na potezi sta sedaj župana obeh občin, ki si glede na številne pozive in odzive javnosti ter tudi medijsko poročanje o dogajanju v osrednji regijski knjižnici ne moreta več zatiskati oči pred tem, da je treba v javnem zavodu slej ko prej nekaj spremeniti.

Jure Kljajić

Jure Kljajić