(Kolumna) 1945–2025
Šteli bomo 80 let od konca druge svetovne vojne. Bil je maj, 9. maj 1945. To pomeni, da so tisti, ki so rojeni pred 9. majem 1985, bližje koncu druge svetovne vojne kot dnevu, ko bomo letos zaznamovali osemdesetletnico. In prav ta obletnica bo priložnost, da ugotovimo, kam smo napredovali, ali pa da ugotovimo, da smo zamočili vse, kar se je zamočiti dalo.
Prva letos, so mi rekli. Koliko jih danes štejemo? Po judovskem koledarju 5785 in se bo zlomilo v 5786, da pa se razumemo bolj preprosto, začenjamo AD ali Anno Domini ali leto Gospodovo 2025, kot štejemo od Jezusovega rojstva naprej, ali še bolj preprosto našega štetja. Pomembno je skratka, kot je nekoč rekla ena naših znanih političark, da znamo šteti oziroma da se v posameznih situacijah znamo prešteti. Oznaki AD ali Anno Domini ter AC, Ante Christum oziroma pred Kristusom, imata v našem jeziku zelo zanimiv in mnogo širši pomen kot v latinščini.
Lahko bi rekli, da imata ta dva izraza v našem jeziku tudi sodobnejši pomen kot zgolj označevanje distance do njegovega rojstva. Pred našim štetjem ali s kratico pr. n. št., kot označujemo dogodek, preden smo šteli ali preden so nekateri šteli ali znali šteti, in kratica n. št. za naše štetje, kot označujemo štetje od dogodka, od katerega so nekateri začeli šteti ali znali šteti, ima v bistvu zelo enostaven pomen, vendar, vendar, vendar. Mislim, da je bila Ljudmila Novak tista, pa upam, da na tem mestu ne širim krive vere, ki je izrekla, lahko bi rekli, legendarno misel, da je pač v politiki treba znati šteti. Točneje je rekla, da je treba znati šteti do 46, vendar bi se to marsikateremu osnovnošolcu, predvsem tistim v prvi triadi, zdelo nekoliko podcenjujoče in bi mogoče dobil napačno predstavo o pomenu ekipe, ki sedi v parlamentu. Nekako jim ne bi moglo biti jasno, zakaj naj bi bili ti ljudje tako pomembni za državo, zakaj so dnevno v vseh medijih in kaj je takega v tem poklicu, če je njihova najpomembnejša veščina, da znajo šteti do 46. Do dvajset smo morali znati šteti v prvem razredu, a ne zgolj to, tudi seštevati in odštevati, mislim, da je v drugem razredu stvar šla že do sto. Kako naj si učitelj zagotovi avtoriteto, ko jih mori z raznimi računskimi operacijami, če pa je tistim, ki nas vodijo, dovolj, da znajo šteti do 46, in še to jim v veliko primerih ne gre kot namazano. 46 je pač zmagovalno število, to je marsikomu jasno. Če imaš 46, lahko izpelješ marsikaj, lahko vladaš, lahko spremeniš državo. Ni naključje, da je tudi sloviti Valentino Rossi, eden najboljših motoristov sodobnega časa, nosil številko 46. VR 46 je simbol svetovnega motociklizma, kot je izjava LN 46 simbol slovenskega parlamentarizma. Štejejo zgolj zmage, šteje zgolj številka 46. Štetje je pač štetje in to je jasno tudi malim, tistim, ki so s štetja in računanja do dvajset prešli na štetje in računanje do sto. Tudi njim je jasno, da obstaja zgolj štetje, tudi njim je jasno, da ne obstaja naše štetje in štetje pred našim štetjem. Ker ko si v trgovini na blagajni in ti blagajničarka odtipka račun za sto evrov, ne moreš reči, da bi plačal s tolarji, dinarji ali markami, ker gre prav tako za valuto, ampak je to valuta pred našim štetjem. Ali imaš v žepu plačilno sredstvo, ki je del našega štetja, ali pa pridi drugič.
V realnem življenju pač opcija pred našim štetjem ne obstaja. Realpolitika. Ker kot bi rekla Ljudmila, je pač treba znati šteti, in to šteti v našem štetju. Tako bo leto 2025 še eno tistih, ko bi morali obračunati s to isto, lahko bi rekli, enostavno in banalno operacijo. S štetjem. Če ne drugega, bomo šteli 80 let od konca druge svetovne vojne. Bil je maj, 9. maj 1945. To pomeni, da so tisti, ki so rojeni pred 9. majem 1985, bližje koncu druge svetovne vojne kot dnevu, ko bomo letos zaznamovali osemdesetletnico. In prav ta obletnica bo priložnost, da ugotovimo, kam smo napredovali, ali pa da ugotovimo, da smo zamočili vse, kar se je zamočiti dalo. Ko se ozremo na današnji svet, lahko mirno ugotovimo, da za trenutno konstelacijo voditeljev ne moremo biti prepričani, da gredo vsem gladko osnovne matematične operacije do 46. Kot kaže, so jim bližje koncepti pred našim štetjem in našega štetja, pri čemer se njihovo štetje začne takrat, ko so sami prišli na oblast. Vse drugo je pred njihovim štetjem in jih pač ne zanima. In prav v tem je težava. Ker kolektivna amnezija upošteva zgolj njihovo štetje, vse drugo pa kot da se ni zgodilo oziroma kot da nikoli ni obstajalo. Tako imamo danes številne konflikte, ki so posledica dogodkov in odločitev, za katere ni nihče odgovoren, ampak naj bi nastali pred našim ali njihovim štetjem. Ni tako, štetje je eno samo in izvor konfliktov, katerih posledice čutimo danes, je v našem štetju. Če jih želimo razrešiti, moramo najprej znati šteti. Pa četudi zgolj do 46.
