National Geographic

So dokumentarni filmi in so dokumentarni filmi z veliko začetnico. Eden takih je bil Pomen Hitlerja na nacionalni televiziji. Ta televizija na srečo še diha, čeprav, kot so rekli odgovorni, na škrge. In prav dokumentarni program je eden od razlogov, zaradi katerih je vredno, da s(m)o ohranili nacionalno televizijo, ko so jo zavzemale desne sile. Ker na komercialnih televizijskih postajah dobrih dokumentarnih oddaj preprosto ni. Ali so zelo redke. Avtorja Pomena Hitlerja sta se spraševala, kakšen pomen imajo Hitler in njegova sporočila zdaj, ko družbo vse bolj prežemajo skrajno desna gibanja in ponovno antisemitizem v luči konflikta med Izraelom in Hamasom. Kaj nam preteklost lahko pove o času, ki ga živimo? Druga taka dokumentarna oddaja je bila Hitlerjev državni udar leta 1923 – rojstvo nacistične stranke. Oddaja je pripovedovala napeto zgodbo o tem, kako je ena sama burna noč 8. novembra 1923 imela posledice, ki jih svet občuti še danes. Vstaja v bavarski prestolnici München, ki jo je vodil majhen možakar z brčicami in s prepričljivim govorjenjem, je na koncu privedla do političnega zasužnjenja celotnega naroda ter najbolj gnusnih zločinov v stoletju in svetovne vojne. 

Na programu National Geographic je bila ta mesec prav tako v treh delih predvajana dokumentarna serija JFK: Dan v Ameriki, ki je ponudila izčrpen opis tragičnega trenutka v ameriški zgodovini in vseh dogodkov, ki so sledili umoru takratnega predsednika Johna F. Kennedyja 22. novembra 1963. En dan v Ameriki, ki jo je spremenil za vedno. V seriji se prepletajo prvič objavljeni arhivski barvni posnetki s ključnimi pričevanji zadnjih še živečih prič. Posnetki vključujejo dogodke, kot sta aretacija Leeja Harveyja Oswalda na policijski postaji in streljanje, ki ga je ubilo med premestitvijo v okrožni zapor, ter zgodbi o Clintu Hillu, agentu tajne službe, dodeljenem predsednikovi soprogi Jackie Kennedy, ki je slavno skočil na premikajoči se avto in skušal pomagati prvi dami, potem ko so odjeknili streli, in agentu Paulu Landisu, ki je bil med incidentom prvič v svoji karieri v predsedniškem konvoju.

Viasat World

Serija prinaša še izpovedi Rustyja Robbinsa, dallaškega policista, ki je poznal Jacka Rubyja, človeka, ki je umoril Oswalda, in Billa Mercerja, lokalnega novinarja, ki je osumljenega Oswalda prvi obvestil, da je obtožen umora predsednika. Spregovorili so še nekdanji dopisnik Bele hiše Sid Davis, ki je bil priča prisegi Lyndona B. Johnsona na krovu letala Air Force One kmalu po atentatu, Buell Frazier, ki je Oswalda tisto jutro peljal na delo v skladišče šolskih knjig, in dallaški delavec v trgovini s čevlji John Brewer, ki je organom pregona pomagal najti Oswalda. Poleg tega so bili med vsako epizodo serije predvajani posnetki tedanjih novinarskih poročanj, iz katerih se čutijo strah, zmeda in žalost, ki so hitro zajeli državo po smrti Kennedyja. 

Serija je tudi pokukala v drobovje delovanja tajne službe, ki je varovala predsednika, v razmerja, ki so vladala med teksaško policijo in novinarji, predstavi položaj Rubyja, ki je lahko nemoteno prihajal na sedež policije v Dallasu, ker je policiste brezplačno gostil v svojem baru, in trmo prve dame, ki s krvjo umazane obleke ni slekla niti med Johnsonovo prisego in prevozom trupla soproga v letalu Air Force One v Washington. Če je bilo posnetih že več oddaj o JFK-ju in o motivih za atentat na njega, serija JFK: Dan v Ameriki ob 60. obletnici 22. november prikaže skoraj v realnem času in daje usodne trenutke za Ameriko na vpogled na povsem nov način. 

NGO

Šestdeset let po atentatu na predsednika večina Američanov še vedno ne verjame v uradno različico pojasnila umora. Med največkrat omenjenimi teorijami so mafija oziroma organizirani kriminal, pokojni kubanski predsednik Fidel Castro, vojska in z njo povezani vojaški industrijski krogi, podpredsednik in kasnejši predsednik Lyndon B. Johnson, ameriški zvezni preiskovalni urad FBI, Centralna obveščevalna agencija CIA in takratna sovjetska obveščevalno-varnostna služba KGB. Med bolj nenavadnimi »krivci« pa se v manj sprejetih teorijah zarote pojavijo njegova žena Jackie, ker jo je soprog domnevno varal z Marilyn Monroe, igralec bejzbola Joe DiMaggio, ker so, kot trdijo zarotniki, Kennedyjevi ubili njegovo veliko ljubezen, to je bila Marilyn, voznik limuzine, v kateri je JFK umrl, iluminati in celo vesoljci. Tisoč sto tajnih dokumentov CIE o atentatu, ki so jih objavili do danes, zaradi pomanjkanja novih informacij ni razkrilo kaj dosti. Zaradi »državne varnosti« bo velik del dokumentov zapečaten do leta 2039. Kar pomeni, da bodo teorije zarote živele še vsaj 16 let.