Jure Kljajić

Minulo leto na področju politike po pričakovanjih ni prineslo potrebnega preboja. Vlada Roberta Goloba je bila vse leto v krču kljub ohranitvi suverene koalicijske večine in ujetnica lastnih neizpolnjenih zavez. Če je bilo odsotnost vidnih sprememb, reform, ukrepov in zakonodajnih premikov razumeti v letu prej zaradi katastrofalnih poplav, za leto 2024 ni bilo več izgovorov. Šlo je za leto ukvarjanja vlade same s sabo, državljani pa smo nejevoljno, že nekoliko ravnodušno opazovali kopičenje afer in komunikacijskih zdrsov vladajočih ter ljubezensko pravljico predsednika vlade. Edini otipljiv premik, ki ga je treba priznati Golobovi vladi v letu za nami, je reforma plačnega sistema v javnem sektorju, a tudi ta je daleč od celovite, korenite in dolgoročne rešitve problematike javnega sektorja. Drugo vprašanje pa je seveda, kako bomo posledice te reforme čutili v letu 2025. Verjetno ni treba biti jasnoviden z napovedjo podražitve vrtcev in vseh javnih služb, kar se nam zato obeta letos.

Primož Lavre

Sredi leta smo šli ponovno na volitve. Že nekoliko pozabljene evropske volitve so prinesle zmago desnice in manjši fiasko pri slovenski kandidaturi za evropskega komisarja, ki je na koncu prinesla vrnitev odpisane Marte Kos kot evropske komisarke za širitev. Kljub jasnemu sporočilu evropskih volivcev za zdaj še ni videti potrebnih sprememb v usmeritvah evropske politike. Hkrati z evropskimi volitvami smo glasovali na treh posvetovalnih referendumih, za katere je sedaj več ali manj jasno, da so bili le krinka za povečanje volilne udeležbe. Izražena volja državljanov glede evtanazije, preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah in legalizacije konoplje bo, kot vse kaže, ostala prezrta, saj si v tem mandatu prav gotovo ne gre obetati večjih zakonodajnih sprememb na teh treh področjih. Morda je tudi bolje tako. Še en referendum, o projektu nove krške nuklearke, se nam je obetal ob koncu minulega leta, a so ga vladajoči po medijskem stampedu preklicali. To je bil še en plastičen prikaz operativnosti slovenske politike v vsem njenem sijaju.

Primož Lavre

Afere in kadrovski pretresi

Če se vrnemo k vladnim aferam, je celotno leto verjetno najbolj zaznamoval spopad Goloba s svojo nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjim šefom policije Boštjanom Lindavom. Očiščenje policije janšizma, kar naj bi Golob zahteval od omenjenih, je še zmeraj v dolgotrajnem postopku protikorupcijske komisije, konflikt pa je posredno, a močno zarezal tudi v odnose med premierjem in predsednico države Natašo Pirc Musar, ki je danes delodajalka Bobnarjeve. Epilog tega spopada bomo zagotovo doživeli v letu 2025. Politično leto 2024 ravno tako ni minilo brez kadrovskih pretresov v vladi. Razrešeno Ireno Šinko je kot nova kmetijska ministrica zamenjala Mateja Čalušić, afera sodna stavba je terjala odstop pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, ki jo je zamenjala Andreja Katič, in tudi prevetritev na čelu Socialnih demokratov, ki jih danes vodi gospodarski minister Matjaž Han. Novoizvoljenega evropskega poslanca Marjana Šarca je na položaju obrambnega ministra nasledil dotedanji vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic, odstopljeno Emilijo Stojmenovo Duh pa na stolčku ministrice za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer. Skorajda neopazno je odstopil ravno tako neopazni minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, zaradi katerega se je iz pokoja vrnil Vinko Logaj in zasedel izpraznjeni ministrski stolček. Skupno je Golobova vlada v svojem mandatu doživela že devet menjav na ministrskih položajih. Ta hip se resno maje še stolček notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki se je ob koncu leta zapletel v odmevno afero, povezano z imenovanjem generalnega direktorja policije in dogajanjem v Centru za varovanje in zaščito. Obtožbe o političnih pritiskih in vmešavanju v delo neodvisnih institucij so tako ponovno razburkale javno razpravo in vladi odvzele prepotrebno kredibilnost.

Ura skoraj odbila

Vse leto se je vlekel boj z novim sistemom obračunavanja omrežnine, ki pa je šele ob njegovi uveljavitvi sprožil populističen poziv vlade k njegovi odpravi, vrnitvi starega sistema in celo k odstopu pristojne neodvisne agencije za energijo. Tudi razplet omrežninske zgodbe je oziroma bo slika komunikacijske in operativne nekompetentnosti vladajočih s strategijo kazanja s prstom na druge in junaškim reševanjem težav, ki so jih sami ustvarili. So pa vladajoči za lansko zadnjo redno sejo prihranili sprejetje in predstavitev izhodišč dolgo napovedanega nepremičninskega davka. Nova načrtovana obdavčitev v državi, kjer davkov nikoli ne zmanjka, je po preverjenem receptu tokratne oblasti sprožila več vprašanj kot ponudila prepričljivih odgovorov, zato je pričakovati, da se bo debata o njej vlekla še vse leto, če bo zadeva na koncu sploh prišla do državnega zbora. Izhodišč raznih reform je bilo v tem mandatu že več kot preveč. Vlada tako vstopa v zadnje polno leto svojega mandata z nizko podporo javnosti in brez časa ter manevrskega prostora za izvedbo česa večjega. Največji dolžnik prav gotovo ostaja na področju zdravstva, kjer ta hip uradno še poteka najdaljša stavka v zgodovini države. Nič bolje pa ne kaže niti na področjih dolgotrajne oskrbe, demografije in stanovanjske problematike. Čeprav je do poletnih počitnic še nekaj časa, se bo politični fokus jeseni neizogibno preusmeril na priprave za parlamentarne volitve prihodnje leto. Kar pomeni, da se bo letos veliki večini poslancev in političnih funkcionarjev vključil preživetveni nagon, ki bo vodil še v stopnjevanje neplodnih opozicijsko-koalicijskih bojev za prevzem in ohranitev oblasti. Novo leto prinaša nove politične sile in vrnitev starih. Dolgotrajno (in navidezno?) osamosvajanje Anžeta Logarja je rodilo Demokrate, Karl Erjavec z vrnitvijo stavi na Zaupanje, letos pa sledita še stranka predsednika državnega sveta Marka Lotriča in morda nov projekt Vladimirja Prebiliča. Strici zagotovo skrivajo še kakšnega asa v rokavu, ki bo pokukal na oder predvolilnega leta 2025.

Borut Živulović / BOBO

Zrcalna slika na lokalni ravni

V edini mestni občini v regiji so se lani pohvalili z nazivom razvojno najbolj prodorne občine, končala se je prva faza prenove dotrajane Noršinske ulice, župan Damjan Anželj pa je sredi leta začasno rešil finančno problematiko v zvezi s soboško čistilno napravo. V roko si je segel tudi s Tomijem Zrinskim, ki je dobil še en mandat na čelu Komunale. V izdihljajih leta je mestni svet potrdil dvig komunalnega prispevka, ki je pred tem sprožil prvo javno vidno trenje med soboškimi koalicijskimi partnerji, Socialnimi demokrati in Svobodo, in uvedbo večjega nadomestila za uporabo zazidljivega stavbnega zemljišča, ki ga je župan napovedoval vse leto. Za piko na i so tik pred božičnimi prazniki slovesno odprli več kot dva milijona evrov vredno novo stanovanjsko stavbo. Uspehi in politične zmage so ostali v senci dogajanja okoli javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, ki je konec leta pristal v stečaju.

Rok Šavel

Na drugi strani reke Mure so odmevali še en politično sprožen stečaj, propad Javnega podjetja Prlekija, vodovodne zdrahe, ki so se ob tem nadaljevale, in predčasne volitve v radenski občini, kjer je šampanjec zmagoslavno odprl Roman Leljak. Politično konotacijo je nedvomno imel boj za okoli 2000 hektarjev državne zemlje na lendavskem koncu, kjer lendavski župan Janez Magyar še vedno na več frontah bije bitko z državnim skladom in v ločenih zgodbah še z nekaterimi drugimi državnimi institucijami, predvsem protikorupcijsko komisijo zaradi domnevne nezdružljivosti funkcij. Do otoplitve odnosov ni prišlo niti v krovni organizaciji pomurskih Madžarov, s posebno pozornostjo pa bo še naprej treba spremljati prepočasen razvoj investicije v vzhodno soboško obvoznico, ki velja za ključen projekt za razvoj gospodarstva, razbremenitev prometa in dostop do avtoceste za prebivalce vzhodnega dela Goričkega. Vladajoči so nazadnje obljubljali zasaditev prve lopate v letošnjem letu, a veliko bo odvisno tudi od zagotovitve financiranja za sebeborski zadrževalnik, kar je v rokah ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka ter ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška, ki naj bi se še letos, če se mu bodo karte zložile, preselil na mesto veleposlanika v Sarajevu. V porečju Mure bo letos prišlo do največje investicije v zgodovini, a z grenkim priokusom, saj pristojni niso zmogli uskladiti lokalnih in naravovarstvenih interesov, zato polovica trase nasipov ob reki Muri ostaja v zraku. Pod črto lahko ocenimo, da je bilo na lokalni ravni dogajanje več ali manj zrcalna slika dogodkov na državnem parketu. To se je še najbolj nazorno pokazalo ob sprejetju prvega osnutka dogovora za razvoj regije, kjer je počilo zaradi podtaknjenca v obliki soboškega talent centra. Kaj lahko pričakujemo od leta, ki je predvolilno tudi za aktualne občinske oblasti? Ugibamo lahko, da bodo nekateri ambiciozni akterji letos pokazali svoje prave barve, večje in manjše pomurske občine pa se bodo še naprej borile za svoj kos pogače in odvisno od strankarske izkaznice za svoje uspehe in neuspehe krivile državo. Obetamo si skratka lahko več istega, a z večjo intenzivnostjo.

Političnih top 5 v Pomurju

Dolgotrajno dogajanje, ki ga lahko, ne da bi zveneli posmehljivo, označimo tudi za tragikomično, okoli nekoč slovitega javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan je konec leta dobilo uraden epilog z uvedbo stečajnega postopka. Po letu neuspešnega reševanja si je soboška občina umila roke, toda umazanija vseh vpletenih raznovrstnih barv bo v stečajnem postopku morala privreti na površje. Če seveda ne bo, kot je pri tako prepletenih aferah običajno, vse skupaj pometeno pod preprogo.

Jure Kljajić

Politična odgovornost je bila v ospredju stečaja Javnega podjetja Prlekija, ki je pomenil tudi razkroj vodovodnega sistema C na papirju. Ker so pri celotnem zapletu in razpletu odpovedali vsi mehanizmi, od državnih, lokalnih in celo evropskih, posebnih bolečin še ni čutiti, čeprav so rane odprte. Po stečaju so novembra novim zdraham navkljub oskrbo z vodo na območju Prlekije prevzeli drugi akterji, med njimi novoustanovljena Prleška komunala. Kako uspešno, bo videti letos.

Vanesa Jaušovec

Župan Uroš Kamenšek je z odločitvijo, da bo smeti Pucončanov odvažal Center za ravnanje z odpadki Puconci, odprl tiho vojno z družbo Saubermacher Komunala, ki je do sedaj brez težav ohranjala status kralja odpadkov v regiji. Za zdaj ne kaže, da bi lahko zgledu puconske občine sledile druge pomurske občine, a ko bo Drago Dervarič, direktor avstrijsko-slovenske gospodarske družbe, začel prihajati v pisarne županov z novimi elaborati in podražitvami, bi se lahko stvari hitro spremenile. 

Ines Baler

Radenskemu županu Romanu Leljaku se je izšlo tveganje s predčasnimi volitvami v občinski svet, saj je presekal pat položaj in z devetimi koalicijskimi mandati pridobil večino. Nenadnemu odstopu enega od opozicijskih svetnikov so aprila sledile nadomestne svetniške volitve, na katerih je izpraznjeni stolček zasedel kandidat županove liste. Leljak lahko tako do konca mandata vlada sam, saj mu vse glasnejša, a šibka opozicija ne more do živega, kar se nazorno kaže na sejah občinskega sveta.

Jure Kljajić

Franc Šlihthuber, ki že od ustanovitve vodi prezadolženo gornjepetrovsko občino, je konec leta dočakal sodni epilog v zadevi Pindža. Zaradi oškodovanja upnikov je bil obsojen na leto in dva meseca zaporne kazni, a bo prav gotovo izkoristil vsa možna pravna sredstva, da se bo obdržal na prostosti in na županskem stolčku vse do konca mandata. V vsakem primeru je občinski svet v celoti podrejen njegovi volji. Tudi če bi se znašel za zapahi, bi ga verjetno ponovno izvolili za župana. 

Jure Kljajić