Oškodovani prekmurski župani državi nalili čistega vina
Četverica županov, soboški Damjan Anželj, lendavski Janez Magyar, turniški Borut Horvat in beltinski Marko Virag, opozorili na nepravično razdelitev romskih sredstev.
Poročali smo, da je dopis vladnega urada za narodnosti, ki so ga nedavno prejele slovenske občine z evidentiranimi romskimi naselji, o razdelitvi dodatnih sredstev za državno sofinanciranje, povzročil kar nekaj hude krvi v Prekmurju.
V Prekmurje tretjino sredstev, ostalo na jugovzhod
Skupen obseg razdeljenih sredstev ostaja na ravni lanskega leta oziroma bo država prihodnje leto občinam z Romi razdelila celo nekaj več denarja, okoli 9,8 milijona evrov, od tega bo v Prekmurje šlo okoli 3,4 milijona evrov, kar pomeni približno tretjino vseh sredstev. Ostalo si bodo razdelile občine na jugovzhodu države.
V oči pa bode tudi razdelitev sredstev med posameznimi občinami v Prekmurju. Občutno se namreč znižujejo sredstva za soboško, lendavsko in beltinsko občino, do znižanja pa prihaja tudi pri turniški občini. Odstotkovno gre pri teh občinah v naslednjem letu tudi za do 50-odstotno znižanje sredstev v primerjavi z letošnjim izkupičkom.
Hiter odziv ministrstva ni prepričal
Ko je informacija o razdelitvi sredstev zaokrožila v javnosti, so se župani navedenih občin pričakovano kritično odzvali, hitro pa je sledil tudi odziv pristojnega ministrstva za javno upravo. To je zatrdilo, da je nov sistem bolj pravičen, saj da največ k višini dodeljenih sredstev na občino prispevata število evidentiranih romskih naselij v občini in ocena števila prebivalcev v njih. Ravno tako so poudarili, da je bil predhodno usklajen z občinskimi združenji.
Toda to pojasnilo seveda ni zadovoljilo županov, ki bodo prikrajšani za več stotisoč evrov denarja, sploh v času priprav na novo proračunsko leto. V luči tega nezadovoljstva so tako na pobudo soboškega župana Damjana Anželja na skupni novinarski konferenci župani oškodovanih občin jasno opozorili na domnevne nepravilnosti pri razdelitvi sredtev.
Možna 101 kombinacija
Po oceni Anželja je tako prišlo do kršitve načela transparentnosti in zakonitosti pri pripravi metodologije, saj občinam ni bila podana možnost vpogled v to, kaj nove formule za izračun pomenijo v praksi. "Formula omogoča 101 kombinacijo, izbrali pa so takšno kombinacijo, ki nam drastično zmanjšuje sredstva," je poudaril župan. Ravno tako je bilo, kot je dejal, upoštevano nižje število pripadnikov romske skupnosti od dejanskega stanja, do pomanjljivosti pa je po njegovih navedbah prišlo tudi pri seznamu evidentiranih romskih naseljih, saj jih je bilo upoštevanih 79, čeprav jih uradni vladni podatki naštevajo 83.
Ne nazadnje gre po besedah soboškega župana tudi za kršitev načela sorazmernosti. "Gre za nesorazmeren poseg v delovanje občin. V soboški občini je ocejeno število pripadnikov romske skupnosti 1100, v občini Brežici pa 100, a razlika v sredstvih znaša 100 tisoč evrov. Sporočilo ni pravo," je na novinarski konferenci v prostorih paviljona Expano zatrdil Anželj.
Pripombe so bile podane
V podobnem tonu so sledili tudi njegovi županski kolegi. Lendavski župan Janez Magyar je uvodoma namignil, da naj bi nekateri posamezniki iz lendavskega političnega okolja očitno bili v naprej seznanjeni s krčenjem romskih sredstev in naj bi zato preventivno sprožili usklajene napade na občino pri problematiziranju preteklih občinskih vlaganj v romska naselja in urejanju razmer lendavskih Romov.
"Skupni kolač za občine z romskimi naselji je za pol milijona večji, a štiri občine dobijo za 800 tisoč evrov manj denarja. To je nesprejemljivo," je med drugim poudaril Magyar, ki je ravno tako zavrnil navedbe ministrstva za javno upravo, da naj bi občine soglašale z novim modelom.
Lendavska občina je namreč večkrav v okviru sprejema novele zakona o financiranju občin na ministrstvo, tudi preko skupnosti občin, naslovila konkretne pripombe. Kot najbolj problematično je Magyar izpostavil predvsem črtanje indeska razvojne ogroženosti, na podlagi katerega so pred spremembo zakona bile prekmurske občine upravičene do podvojenih sredstev iz tega naslova.
Preveč neznank
Turniški župan Borut Horvat je poleg vsega navedenega spomnil tudi na novo pravilo - namensko porabo sredstev, kar pomeni, da bodo morale občine za prihodnje leto poročati o porabi vsakega centa iz naslova tovrstnih sredstev. "Ne nasprotujemo temu, ampak si želimo jasnih pravil, saj še danes nimamo informacij, kateri stroški in katere konkretne naloge naj bi bile upravičene," je med drugim opozoril.
"Dokler nimamo jasnih informacij, ne vem, kako bo lahko kak župan k temu pristopil," je dejal turniški župan in za konec poudaril: "Ni pomembno, ali dobimo več ali manj sredstev, ampak naj bodo sredstva pošteno razdeljena in naj se upošteva, da smo nekateri desetletja vlagali v romska naselja, še pred tem sistemskim virom, ki ga je prinesla zakonodaja šele leta 2021."
Ni kontinuitete
Beltinski župan Marko Virag je ob vsem izrazil pričakovanje, da bodo župani v kratkem s strani pristojnih na državni strani pozvani na nov sestanek na to temo. "V kolikor bo manj sredstev, bo tudi manj aktivnosti," je med drugim opozoril in izpostavil pomen infrastrukturnih naložb s kombinacijo mehkih ukrepov za uspešno integracijo romske skupnosti. Pri tem je navedel dobro sodelovanje občine s centrom za socialno delo, spomnil pa je tudi na dejstvo, da je na čelu pristojnega vladnega urada za narodnosti v preteklih letih prišlo do več vodstvenih menjav, kar prav gotovo ne prispevka k učinkovitemu reševanju romske problematike.
Do izračunov je bil sicer kritičen tudi na tiskovni konferenci, sicer v vlogi predstavnika Razvojnega centra Murska Sobota, prisotenRok Petje, ki je bil lani pol leta na čelu samega urada vlade za narodnosti. Kot je poudaril, je ključni problem v velikem številu možnih kombinacij pri samem izračunu in v tem, da občine niso vedele, kaj pričakovati.
Država "priznala napako"
Že pred tiskovno konferenco četverice prekmurskih županov so se na polemiko ponovno odzvali na ministrstvu za javno upravo in v uradu vlade za narodnosti. V sporočilu so poudarili, da je bil delilnik sredstev, ki so ga prejele občine zgolj informativne narave in da bosta ministrstvo za javno upravo in urad vlade za narodnosti občine ponovno pozvala k osvežitvi podatkov, nov izračun pa bo nato poslan v potrditev občinam. "Končni delilnik bo objavljen po potrditvi vseh občin in bo podlaga za izdajo odločb," so napovedali. Skratka, priznali so, da očitno izračun ni bil pravilen, niti ne pristop, s katerim so občine postavili pred golo dejstvo, brez pojasnil.
V Prekmurju zadržani do pilotnega romskega naselja
Hkrati so v sporočilu za javnost ponovno spomnili na pilotni projekt vzpostavitve vzorčnega romskega naselja, katerega cilj je oblikovanje celovitega in izvedljivega modela urejanja romskih naselij, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. V ta namen so bile namreč občine z evidentiranimi romskimi naselji v tem tednu povabljene, da predlagajo eno romsko naselje na območju svoje občine, za katerega menijo, da je primeren za vključitev v pilotni projekt in preverijo pravilnost podatkov, ki se nanašajo na občino ter preverijo, ali izpolnjujejo ostale kriterije za vključitev v projekt.
Glede na negativno izkušnjo z razdelitvijo romskih sredstev in kopico neznank okoli projekta je odziv županov na ta poziv pričakovano zadržan.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se