(KPK na udaru) Sedenje na dveh stolčkih legalno
Boj komisije zoper nezdružljivost manjšinskih funkcij dobiva zaradi zakonskih sprememb povsem novo razsežnost.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je nedavno pompozno sporočila, da je dobila sodno bitko na upravnem sodišču proti lendavskemu županu Janezu Magyarju zaradi nezdružljivosti hkratnega opravljanja županske funkcije in funkcije člana sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS). S tem si je nakopala Magyarjev srd, pri čemer je ta napovedal revizijo sodbe, a hkrati spodbbudila že dlje trajajočo polemiko o domnevni ali dejanski nezdružljivosti, ki se nanaša neposredno na funkcionarje madžarskih manjšinskih organizacij.
Spomnimo, kako dolgo se je vlekla afera v zvezi z nezdružljivostjo funkcije poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha s članstvom v svetu PMSNS, katerega predsednik je bil. V zraku je bilo celo Horvathovo prenehanje poslanskega mandata. Potem ko Horvath, ki se KPK ni uklonil, ni bil več zanimiv, saj niti ni več ne predsednik ne član PMSNS, se je boj zoper nezdružljivost funkcij v madžarski manjšini nadaljeval, a tokrat z novimi tarčami. Sedaj je v ospredju že omenjeni Magyar, ki pa tako kot Horvath skriva več adutov v rokavu.
Verjetno najpomembnejši adut so že sprejete in tudi predvidene zakonske spremembe. Poslanci so namreč oktobra sprejeli dopolnitev zakona o poslancih, ki Horvathu in njegovemu kolegu Feliceju Žiži, ki je v državnem zboru predstavnik italijanske narodne skupnosti, ter vsem njunim poslanskim naslednikom omogoča sedenje na dveh stolčkih. Torej tako na poslanskem stolčku kakor med člani samoupravne narodne skupnosti na občinski in na krovni organizacijski ravni. S to razliko, da poslanec ne more biti tudi predsednik ali podpredsednik samoupravne narodne skupnosti.
Dvojna merila
Predlagateljica zakona je bila Janja Sluga iz Svobode, ki je tudi podpisala predlog dopolnitve zakona o lokalni samoupravi. Ta je bil vložen v državni zbor na dan potrditve prej omenjenega zakona o poslancih, podpisali pa so ga poslanska skupina SDS, prej omenjena Slugova in sprva tako Horvath kot Žiža. Zakon prinaša isto rešitev glede združljivosti še na lokalni ravni. Župani, podžupani in občinski svetniki bi lahko bili člani občinskih samoupravnih narodnih skupnosti in krovne manjšinske organizacije, ne pa podpredsedniki ali predsedniki omenjenih organizacij. Boj KPK zoper omenjeno nezdružljivost bi se tako pravno končal, saj bi bila združljivost funkcij neposredno uzakonjena.
Magyar pri pregonu, ki ga proti njemu izvaja KPK, zaznava tudi politične motive. Težko bi dejali, da neupravičeno, saj je član PMSNS tudi Denis Tamaško, župan Občine Hodoš, ki pa doslej ni bil deležen pozornosti protikorupcijske komisije. Da bi KPK spregledala povsem enak primer nezdružljivosti, proti kateri se tako dolgo in močno bori, v isti organizaciji, bi bil verjetno vrhunec nekompetentnosti. Ko so bili v protikorupcijski komisiji soočeni z dvojnimi merili, so vendarle potrdili, da »v povezavi s članstvom župana Občine Hodoš v PMSNS na komisiji vodimo postopek, saj smo pred dnevi v zvezi s tem prejeli vprašanje, ki ga obravnavamo kot prijavo«. Pri tem so dodali, da vse primere in prijave obravnavajo z enakimi kriteriji, ne glede na funkcijo, politično pripadnost ali katere koli druge dejavnike. Še več. Glede na izkazano problematiko bodo v okviru te prijave preverili tudi morebitno nezdružljivost funkcij preostalih članov obeh krovnih manjšinskih organizacij. Torej nekaj, kar bi moralo biti samoumevno že na začetku.
KPK je že sprejetim spremembam zakona o poslancih kakor spremembi zakona o lokalni samoupravi nasprotovala, saj po njenem mnenju ne gredo v smer poenotenja, za kar se zavzemajo že več let, ampak v smer dodatnih izjem, ki niti niso ustrezno obrazložene oziroma utemeljene. »Menimo, da so v povezavi s spremembami zakona o poslancih, kot so bile sprejete, politični interesi prevladali nad mnenjem stroke in tudi mnenjem PMSNS,« opozarjajo v protikorupcijski komisiji. Temu je težko nasprotovati.
Magyar potrebuje Horvathov glas
PMSNS, ki jo vodi Dušan Orban, v nasprotju z držo pri spremembah zakona o poslancih, kjer je v ozadju tudi strah pred Horvathovo morebitno vrnitvijo v PMSNS, ne nasprotuje spremembam, ki jih predvideva zakon o lokalni samoupravi. Orban in številni drugi člani sveta PMSNS so namreč tudi občinski funkcionarji. Če bi bilo glede na razplet zakona o poslancih pričakovati, da tudi pri zakonu o lokalni samoupravi ne bo težav, pa se jim očitno ne bo mogoče izogniti. Horvath je namreč svoj podpis pod zakonom umaknil. Neuradno naj bi bil zadržan zaradi političnega dogajanja okoli poskusa proračunskega amandmaja, s katerim bi lendavski madžarski samoupravni narodni skupnosti povečali sredstva, pri čemer ne gre prezreti dejstva, da sta tako Horvath kot Magyar že dlje časa na nasprotnih bregovih v okviru manjšinske politike.
Če Horvath zakona ne bo podprl, ta pa bo prejel večino v državnem zboru, bo prišlo do svojevrstnega zapleta. Predstavniki narodnih skupnosti imajo namreč po ustavi zagotovljeno možnost neke vrste veta na zakonske in druge akte, ki se nanašajo na uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja narodnih skupnosti. Brez njegovega glasu zakon tako ne more biti potrjen. Dogajanje kaže jasno sliko, da pri celotni zgodbi ne gre zgolj za pravno, tehnično ali strokovno problematiko. Gre očitno predvsem za politično vprašanje, kjer se kot zmeraj prepletajo različni interesi.
