Vestnik
© 2025 Podjetje za informiranje d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 3 min.

Ali je zamrznitev ameriških milijard zabolela tudi pomurske nevladnike?


Rok Šavel
9. 3. 2025, 17.15
Posodobljeno
20:26
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Ročna zavora plačil ameriške agencije za mednarodno pomoč (USAID), ki jo je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa, ima in bo imela posreden vpliv na nevladne organizacije v Pomurju in tudi druge pomurske deležnike, ki sodelujejo v mednarodnih projektih.

Bela hiša
Trump je hitro zavihal rokave. Ena od njegovih prvih potez je bila tudi zaprtje uradov agencije za mednarodno pomoč in zamrznitev več deset milijard sredstev, s katerim so ZDA pomagale državam v razvoju in tako širile svoj vpliv ter ščitile svoje strateške interese v krhkih regijah.

V nizu številnih izvršnih ukazov, ki jih je Trump izdal po prevzemu položaja, je bil tudi zelo boleč rez v ameriški agenciji za mednarodno pomoč (USAID), ki je zajemal zmanjšanje približno 60 milijard dolarjev tuje pomoči. To je vključevalo ukinitev 92 odstotkov pogodb, ki jih je izdajala USAID, kar je vplivalo na približno 5.800 od 6.200 večletnih pogodb agencije, skupaj vrednih okoli 54 milijard dolarjev, ter na 4.100 od 9.100 subvencij State Departmenta, kar je dodatno zmanjšalo pomoč za 4,4 milijarde dolarjev. Ti drastični rezi, ki so trenutno predmet pravnih sporov na ameriških sodiščih, so bili del širšega načrta za reformo ameriške zunanje pomoči. Trumpova administracija, pod zagonom novega vladnega urada DOGE, ki ga vodi Elon Musk, jih je utemeljevala s ciljem preusmeritve sredstev v politike, ki naj bi Ameriko naredile varnejšo, močnejšo in bolj uspešno.

Trumpova poteza je prizadela tudi tisoče nevladnih organizacij v regiji Adria in širše, kjer ameriška agencija s svojimi programi širi vpliv in varuje ameriške interese z vlaganjem v politično stabilnost in družbeno-ekonomski razvoj. Med prizadetimi so številni projektni partnerji slovenskih nevladnih organizacij, občin in regionalnih agencij, ki sodelujejo v mednarodnih projektih, pri čemer njihovo financiranje v veliki meri temelji na tovrstnih sredstvih.


Ogrožena so mednarodna projektna partnerstva


V Sloveniji je sicer registriranih več kot 27 tisoč nevladnih organizacij, od tega blizu 2000 v Pomurju. Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja je Ustanova lokalna razvojna fundacija za Pomurje (LRF za Pomurje), ki je nastala leta 2006 in jo vodi Bojan Vogrinčič. Kot pravijo v LRF za Pomurje, slovenski nevladniki od USAID sicer dobijo manjši delež sredstev, saj je Slovenija skupaj prejela približno 40 milijonov evrov. Po njihovih podatkih med prejemniki USAID sredstev ni bilo pomurskih nevladnih organizacij, zato menijo, da neposredno ta vir sredstev ne bo vplival nanje.

"Posredno pa lahko vpliva v primerih, ko bi zaradi prekinitve financiranja iz tega vira druge organizacije iz tujine ne bile več sposobne sofinancirati svojih aktivnosti v projektnih partnerstvih. To bi lahko vodilo v izstop iz projektov in posledično ogrozilo njihovo izvedbo," pravijo v fundaciji, ki ima sedež v Martjancih. Ob tem poudarjajo, da je neodvisno financiranje nevladnih organizacij temelj njihovega delovanja in da vsako ukinjanje tovrstnih virov pomeni grožnjo stabilnosti sektorja.

ForeignAssistance.gov
Za Romski akademski klub je bilo v letu 2022 s strani USAID namenjenih 50 tisoč dolarjev.

Po javno dostopnih ameriških podatkih je sicer s sredstvi USAID bil v Sloveniji med drugim podprt tudi Romski akademski klub, ki ima sedež v Vadarcih na Goričkem. Podatki so na voljo na spletni strani: ForeignAssistance.gov

V LRF za Pomurje ocenjujejo, da bo prekinitev financiranja programov iz USAID imela negativen vpliv tako na državni kot na globalni ravni, še posebej na področjih, kot so krepitev demokratičnih vrednot, zagotavljanje enakosti spolov, spoštovanje človekovih pravic, varovanje okolja, odpravljanje posledic naravnih nesreč ter zagotavljanje humanitarne pomoči. Denimo, pomoč je prejel tudi Rdeči križ Slovenije ob pozebi.

"Še posebej pa je problematična prekinitev že obstoječih pogodb, saj to ogroža finančno varnost organizacij in zanemarja njihovo pravno varnost," poudarjajo v LRF. Dodajajo, da se v takšnih situacijah še bolj potrjuje pomen Sklada za razvoj NVO, ki slovenskim nevladnikom omogoča sofinanciranje lastnih deležev pri evropskih projektih. Tako so v letošnjem letu nevladne organizacije v Sloveniji za pokritje lastnega deleža prejele sredstva v višini 5.369.526,39 evrov, kar bo zagotovo omogočilo nemoteno izvedbo in stabilno financiranje projektov slovenskih partnerjev. Med prejemniki je tudi šest organizacij iz Pomurja, ki so prejele skupno 276.402,68 evrov," so še navedli v LRF za Pomurje za naš medij.


© 2025 Podjetje za informiranje d.o.o.

Vse pravice pridržane.