© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 2 min.

Med pomladno selitvijo lahko tudi vi pomagate žabam varno čez cesto


N. V.
14. 3. 2026, 08.20
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Društvo za zaščito živali ob začetku pomladi opozarja na odgovorno ravnanje v naravi in na načine, kako lahko pomagamo živalim.

krajinski-park-goričko, dvoživke, krašči
Arhiv Krajinskega parka Goričko
Selitev dvoživk ni zahtevno delo, je pa potrebna ustrezna oprema.

Sončni dnevi, višje temperature in vonj cvetočih cvetlic nam že sporočajo, da se počasi približuje pomlad. Narava se prebuja, okolica postaja živahnejša, ljudje pa ob lepem vremenu vse več časa preživimo na prostem, zlasti v naravi.

Pomembno je, da pri tem ne pozabimo na ustrezen bonton obnašanja.

Na kaj vse moramo biti v tem času še posebej pozorni in kje lahko nudimo pomoč?

Do narave in živali se vedemo spoštljivo

Kot pojasnjujejo v Društvu za zaščito živali Pomurja, se s prihodom pomladi za mnoge živali začnejo pomembna življenjska obdobja, kot so gnezdenje, selitve in skrb za mladiče.

Zato je še posebej pomembno, da se do narave in živali vedemo spoštljivo ter v njihov življenjski prostor posegamo čim manj.

Preberite še

Društvo ob tem še opozarja, da je zadrževanje prostoživečih živali brez ustreznega dovoljenja kaznivo: "Živali odpeljimo k veterinarju le v primeru poškodb ali kadar so očitno ogrožene."

cvetenje-dreves, drevo, narava, pomlad
Vanesa Jaušovec
Prebujajoča se narava nas vabi, da več časa preživimo na prostem. Ob tem ne smemo pozabiti, da se do narave in živali obnašamo spoštljivo ter ne posegamo v njihov življenjski prostor.

Pomagate lahko pri selitvi žab

Na vestnik.si smo nedavno že pisali o pomladanski selitvi dvoživk, ki poteka od februarja do aprila, odvisno od vremenskih razmer. Selitvene poti dvoživk ostajajo že stoletja enake, a jih danes pogosto prekinjajo prometne ceste, navajajo v društvu.

Obenem vabijo vse zainteresirane k aktivnemu sodelovanju: "Z varnim prenosom čez cesto jim lahko pomagamo ohraniti življenje in prispevamo k varstvu njihovega habitata."

Delo sicer ni težko, a zahteva ustrezno opremo. Sem sodijo odsevni jopič (delo poteka ob cesti in v temi), svetilka (najbolje čelna), globoko vedro in škornji ali nepremočljivi gojzarji.

Pred sodelovanjem v akciji je potrebna predhodna najava, akcije pa se izvajajo na naslednjih lokacijah:

  • Ledavsko jezero: 041 670 956 (Kristjan)

  • Črešnjevci, Podgrad, Lutverci: 031 340 399 (Gregor)

  • Boreci: SMS na 031 328 399 (Vesna)

  • Blaguš: 031 412 833 (Gita)

  • Obrež, Središče ob Dravi: 051 331 858 (Jana)

  • Ljutomer: Petja Kolenko (Facebook, zasebno sporočilo)

Mladiči v naravi: česa ne smemo početi?

Spomladi, med marcem in majem, se skoti tudi večina mladičev, ki pa so pogosto čez dan sami, saj starši iščejo hrano. Kar pa nikakor ne pomeni, da so zapuščeni.

Da bi zanje ustrezno poskrbeli, Društvo za zaščito živali Pomurja ponuja nekaj praktičnih smernic:

Psi naj bodo na povodcih, saj lahko ogrozijo mladiče.

Mladičev srn se ne dotikamo. Tuji vonj lahko namreč povzroči, da jih mati zapusti. Prav tako je priporočljivo, da se pred košnjo pregledajo travniki.

Mladiči ptic, ki se učijo leteti, lahko včasih padejo iz gnezda. Po potrebi jih nežno namestimo nazaj v gnezdo ali na bližnjo vejo, vendar jih ne prestavljamo drugam.

Ježkom lahko pomagamo s primerno hrano, ob tem moramo imeti v mislih, da so mesojede živali, zato jim ponudimo mačje brikete in vodo. Mleka jim ne ponujamo. 

ea3b8561afc7835a04cbaa041559807f.jpeg
Niko Časar
Mladičev srne se ne smemo dotikati, saj lahko tuji vonj povzroči, da jih mati zapusti.

Nevidna nevarnost

Pomlad je tudi čas povečanega pojava zajedavcev.

Za zaščito domačih živali so na voljo učinkovita sredstva v veterinarskih ambulantah: ampule, ovratnice in tablete.

Domače živali so v tem obdobju posebej ogrožene zaradi klopov (prenašajo nevarne, včasih neozdravljive bolezni), bolh (povzročajo srbenje, slabokrvnost, alergijske reakcije in lahko prenašajo trakulje) ter notranjih zajedavcev, kot so gliste in trakulje (lahko povzročajo bruhanje, drisko, slabokrvnost in resne zdravstvene težave).

Vestnik

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Podjetje za informiranje d.o.o.

Vse pravice pridržane.