DRSV

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je v decembru v okviru projekta LIFE RESTORE for MDD začel z osrednjimi obnovitvenimi deli na reki Muri, ki imajo ključen pomen za ohranjanje in izboljšanje stanja poplavnih gozdov ob reki. Trenutno se izvajajo aktivnosti na dveh lokacijah, in sicer sočasno potekata obnova rečne struge pri Konjišču v občini Apače ter obnova stranskega rokava Benica v občini Lendava. Slovensko ekipo projekta poleg Zavoda RS za varstvo narave sestavljata še Direkcija RS za vode in Slovenski državni gozdovi.

Jure Kljajić

Dela so se najprej začela v Konjišču, kjer bo v prvih tednih potekala renaturacija struge (Konjišče 2) v dolžini 1,2 kilometra, kar predstavlja najdaljšo obnovo reke Mure doslej in hkrati eno največjih obnov rek v Sloveniji. Ukrep zajema območje 13,4 hektarja, s čimer se bodo izboljšale hidrološke razmere na več kot 43 hektarjih poplavnih gozdov. S prestavitvijo obrežnih ureditev bo reka dobila več prostora za naravno širitev, tok se bo postopoma upočasnil, zmanjšalo se bo poglabljanje struge. Stabiliziral se bo tudi nivo podtalnice. V naslednjih letih izvajalci projekta pričakujejo nastanek novih dinamičnih habitatov, kot so prodišča, rečni otoki in rečne stene, ki so ključni za številne vodne in obvodne rastlinske ter živalske vrste.

Poseg predstavlja nadgradnjo že izvedene širitve struge reke Mure – Konjišče 1 iz projekta Natura Mura, ki se je izvajala med leti 2020 in 2023, kar bo skupno predstavljajo 2,2 km  renaturirane rečne struge na tem območju.

Novice

Ob Muri začeli graditi protipoplavne nasipe

Jure Kljajić

Sočasno poteka tudi obnova skoraj dva kilometra dolgega stranskega rokava Benica, enega najdaljših stranskih rokavov Mure na slovenskem odseku reke. Z odstranitvijo naplavin in izboljšanjem povezave z glavno strugo se bodo vzpostavile boljše vodne razmere na 44 hektarjih poplavnih gozdov in 4 hektarjih vodnih površin. Obnovljeni rokav bo prispeval k boljšemu zadrževanju vode, večji poplavni varnosti in večji biotski pestrosti ob reki Muri.

Izvedeni ukrepi bodo dolgoročno prispevali k obnovi naravne rečne dinamike, povečanju biotske raznovrstnosti, dvigu podtalnice, izboljšanju kakovosti pitne vode ter k večji odpornosti območja na podnebne spremembe. Izboljšalo se bo stanje habitatnih tipov, kot so obrečna vrbovja, jelševja in jesenovi gozdovi ter mešani hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi. Dela bodo zaključena predvidoma do marca 2026.