Šport in kultura nekdaj pripomogla k integraciji Romov. Kako je danes?
Kulturne prakse postopoma izginjajo, tudi v športu pa marsikdo ne uspe izkoristiti svojega talenta.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Zveza Romov Slovenije je v Murski Soboti pripravila okroglo mizo z naslovom Šport in kultura znotraj romske skupnosti - izzivi prihodnosti. Razpravo, ki je potekala v Mikku, je vodil predsednik zveze Jožek Horvat Muc, na njej pa sodelovali Danica Polak Gruden, direktorica Urada za narodnosti, Damjan Anželj, župan Mestne občine Murska Sobota, Miran Kos, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, Darko Rudaš, romski svetnik v Mestni občini Murska Sobota, in Dejan Židan, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Horvat Muc je uvodoma povedal, da sta kultura in šport pri romski skupnosti zelo pomembna pri ohranjanju romske identitete in razvoja v skupnosti. Ob tem, da sta stebra družbenega življenja, pripomoreta h krepitvi samozavesti posameznika, k spodbujanju socialne vključenosti ter razvoju medkulturnega dialoga.
»Čeprav poznamo številne pozitivne primere in uspešne zgodbe, se romska skupnost na področju kulture in športa še vedno sooča z različnimi izzivi, tako strukturnimi kot socialnimi in sistemskimi,« tako moderator.
Nadaljeval je, da opažajo postopno izginjanje tradicionalnih kulturnih praks in romskega jezika, kar je dodatno tveganje za ohranjanje romske identitete. V razpravi so tako odgovarjali na vprašanje, zakaj so razlike med udejstvovanjem Romov v društvih v različnih regijah, kako mlade učinkoviteje vključevati v dejavnosti in kako spodbujati prenos kulturne dediščine med generacijami.
Besedo je najprej dobil državni sekretar Židan. Po njegovem mnenju je treba na šport tako s stališča slovenskega naroda kot manjšine večkrat pogledati skupaj z kulturo. Na ta način bi ju lahko namreč hitreje razvijali. »Kakor nam kultura z jezikom, tradicijo in ustvarjalnostjo daje temelje, da smo to, kar smo, nam šport daje nekaj, kar tudi nujno potrebujemo. Večjo povezanost in samozavest,« je zatrdil.
Spomnil je, da je bila Slovenija lani po številu prebivalcev tretja najbolj športna država na svetu, in da so v minulih letih izvedli številna vlaganja v športno infrastrukturo. Kot je še dejal, nas šport dela prepoznavne, kar posledično vpliva na turizem in splošno gospodarstvo. Pri športu igrajo pomembno vlogo tudi uspešni tekmovalci, ki so vzor mladim generacijam. »Imamo nekaj izzivov. Telesna kultura ima neizprosnega konkurenta, digitalni svet,« tako Židan, ki je kot še en izziv izpostavil tudi manj številčne generacije.
Tudi Danica Polak Gruden se je navezala na Židana, nadaljevala pa, da lahko kot urad stvari sistemsko urejajo v sklopu zakona o romski skupnosti. Meni, da je treba podpirati širše razprave, sodelovati z resornima ministrstvoma in pridobivati dodatna sredstva, s katerimi bo svet romske skupnosti lahko financiral kulturo in šport.
Muc je nato k besedi povabil soboškega župana Anželja. Ta meni, da je urejanje infrastrukture obveznost občine in prav urejeni bivalni pogoji so prvi dejavnik, da lahko od skupnosti zahtevajo integracijo. Ob naštevanju realiziranih športnih investicij je izrazil ponos, da znajo Romi in Neromi v občini sobivati in da so svetel primer. Pomembno se mu je zdelo izpostaviti še, da se lahko rezultati dosežejo le z vključevanjem obeh strani, veliko pa k temu pripomorejo vzori in tudi podpora države.
Ker je sam vpet v nogomet, je z zbranimi delil svoja opažanja. »Veliko romskih otrok je vpetih v nogomet v najnižjih selekcijah, kjer tudi izstopajo. Potem sledi obdobje osnovne in srednje šole, kjer mnogi iz športa izginejo in se ne prebijejo do višjih, članskih selekcij. Ugotoviti je treba, kaj gre narobe, da ne pridemo do končnega cilja.« Ni pa se dotaknil le športa, ampak tudi izobrazbe, kjer ga veseli, da je vedno več romskih otrok visoko izobraženih. »To je prava pot, da bomo lahko dosegali večje premike.«
Muc je nato povedal, da v Prekmurju deluje kar nekaj športnih društev, imajo nekaj dobrih posameznikov, medtem ko je situacija v jugovzhodnem delu Slovenije drugačna. Tam po njegovih besedah ni infrastrukture, ni motivacije, primanjkujejo kadri, ki bi spodbujali otroke k udejstvovanju v športi in kulturi.
Miran Kos, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, se je navezal na to, da so razlike med regijami velike, in da je jasno, da je romski šport v Prekmurju bolje razvit, vendar se ga da še izboljšati. Zavezali so se k izvajanju nacionalnega programa športa in pripadajoče strategije, v sklopu katerega naj bi društvom pomagali v organizacijskem, pravnem, svetovalnem, računovodskem ... smislu.
Tudi Kos se je spraševal, zakaj je na jugovzhodu situacija precej slabša, in Muc je pojasnil, da se Romi tam prvotno ukvarjajo s preživetjem. Z infrastrukturo, pitno vodo, elektriko, zato jim šport in kultura nista prioriteta.
Prav pri tem je izpostavil primer mladega nogometaša iz Novega mesta Tilna Kovačiča. Povabljen je bil na preizkušnji k francoskemu PSG, ko pa se je vrnil v lokalno okolje, to ni poskrbelo zanj in talenta ni mogel v celoti razviti. Muc meni, da bi bilo treba take pozitivne primere spodbujati, saj bi to v prihodnje lahko vplivalo tudi na druge.
Spomnil je tudi na uspešne romske športnike v Prekmurju, na Didija, Marinka Šarkezija in druge, ki so v preteklosti dobivali priložnosti za razvoj pri Muri. »Danes potencialnih nogometašev pri nas ni. In tudi za Prekmurje, kjer rečemo, da je vse super, je velikokrat vprašanje, ko v nogometnih ligah neromske ekipe nočejo igrati z romskimi.« Predsodki še so, je ocenil.
Anželj se je pri tem še enkrat dotaknil integracije. Dejal je, da so Romi vključeni tudi v druga društva, ne le romska, in prav to je po njegovem mnenju prava integracija.
Ob koncu razprave se je vključil še Darko Rudaš, prav tako zadovoljen s sobivanjem, ki ga imata romska in neromska skupnost. Pomembno se mu zdi, da se ne delijo na mi in vi. Prav preko športa pa se je po njegovem mnenju začel vzpostavljati širši stik z okoljem, velik premik pa se je nato zgodil še s postavitvijo vrtca na Pušči.
Ni pa pozabil niti na politiko, saj ima tudi ta velik pomen za uspešno sobivanje. »Ko se srečujemo z župani, velikokrat vprašam tiste z jugovzhoda Slovenije, kaj delajo drugače, da je položaj tako različen. Eden mi je dejal, če bom naglas govoril za Rome, lahko pozabim na volivce,« tako Rudaš, ki je zadovoljen tudi s posluhom, ki ga Romi dobijo v lokalni politiki.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
