Foto: Salon ranine v znamenju novih priložnosti za vinsko destinacijo
Gornja Radgona je minuli ponedeljek gostila Salon ranine, ki je avtohtono štajersko sorto ranina predstavil skozi pohod, strokovno vinsko akademijo in večerni program z degustacijo vin, kulinariko, glasbo in kabaret.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Osrednji del dopoldanskega programa je bil pohod Po sledeh ranine, na katerem so udeleženci na približno 10,5 kilometra dolgi poti spoznavali vinograde, zgodovino vinogradništva in zgodbe, povezane z ranino. Pohod je potekal v sodelovanju s Planinskim društvom Gornja Radgona. Pot je udeležence vodila do Vinogradništva Kolarič, kjer so si ogledali klet, pokušali ranino in se okrepčali z »Bouvierjevim vinogradniškim kruhom«.
Klet je pomembna točka vinorodnega podokoliša, saj obiskovalcem ob koncih tedna in po dogovoru omogoča postanek z okrepčilom med vinogradi. Del poti so bile tudi Police, ki so kot vinogradniško območje izpričane že v urbarju iz let 1265 in 1267 in veljajo za pomembne vinogradniške lege Radgonsko-Kapelskih goric. Udeleženci so se ustavili na razgledni točki posestva Hudrga na 343 metrih nadmorske višine, kjer je najstarejši nasad ranine.
Popoldanski program se je nadaljeval z vinsko akademijo, posvečeno vprašanju, kako lahko ranina postane prepoznavno doživetje destinacije ter poveže vino, kulinariko, naravo in turizem. O destinacijskem managementu sta spregovorila Andrej Vršič, svetovalec za razvoj turizma in destinacijskih produktov, ter Tomaž Eisenhut iz Razvojne agencije Podravje. V strokovni degustaciji so sodelovali Tadeja Vodovnik Plevnik in Simona Hauptman iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, Tatjana Košmerl z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Klavdija Topolovec Špur, enologinja Radgonskih goric, Alojz Cedula iz Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije ter Amadeja Tacer, sommmelier III. stopnje, zaposlena v Radgonskih goricah.
Skozi strokovno degustacijo so strokovnjaki ugotavljali, kako velik razpon in potencial ima ranina: vse od pokušanja grozdja, pet-Nata, vin sodelujočih vinarjev – Steyer vina, Vinarstva Ploj, Vina Fleisinger, nato janževca, najbolj priljubljene slovenske penine, polsuhe srebrne radgonske penine, kjer je zastopana tudi ranina, vse do letošnjega šampiona: ranine jagodni izbor letnik 1990. Prigrizek k vsakemu vzorcu je pripravil RG bistro, strokovno pokomentiral pa Alojz Cedula.
Tatjana Košmerl je poudarila, da je treba eksperimentirati v majhnih količinah in raziskovati različne stile pridelave. Poudarila je, da ranine ne smemo ocenjevati samo kvantitativno s točkami, ampak tudi s kvalitativnimi metodami. Tadeja Vodovnik Plevnik je kot ocenjevalka KGZS opisala vzorčenje vin nekdaj v »senf kriglih« in danes v primernih kozarcih, urejenem ambientu ter spomnila na eno posebno odliko te avtohtone sorte: pitnost ranine. Amadeja Tacer je poudarila, da kupcem vedno s ponosom predstavlja ranino, se pa izven Štajerske sooča z izzivi in nepoznavanjem ranine kot avtohtone sorte in slovenske posebnosti. Pri tej izjavi jo je podprla tudi mariborska vinska kraljica Natalija Ploj, ki je za kraljičino vino izbrala prav ranino in jo na vseh dogodkih ponosno predstavlja kot našo posebnost.
Tomaž Eisenhut je poudaril, da blagovna znamka Vinorodna Štajerska ponosno izpostavlja naše posebnosti in da je tudi letošnji naziv 3. mesto Best Europe Wine destination spodbudna nagrada, da se povezujemo v pravi smeri. Andrej Vršič je izpostavil pomembnost vzgoje in promocije pri uspehu, ki ga je soustvarjal z destinacijo Jeruzalem doma in v tujini. Gostje vinsko-turističnih destinacij iščejo doživetja. Nagrade, kot je letošnji decanter za zlato radgonsko penino brut nature in šampion za ranina jagodni izbor, dokazujejo, da imamo odlične penine in vina, sedaj pa je potrebno usklajeno promovirati podokoliš Radgona-Kapela in ustvarjati avtentična doživetja. Sodelujoče je izzval z mnenjem, da dosedanji slogan za Gornjo Radgono ni ustrezen, saj Gornja Radgona ni samo mesto sejmov in penine, ampak tudi mesto sejmov, penine in ranine.
Salon ranine se je sklenil z večernim programom, namenjenem druženju, degustaciji in kulinariki. Popestril ga je kabaret Jureta Ivanušiča, ki je skozi glasbo, gledališko igro in pripoved predstavil zgodbo ranine od njenih začetkov do danes. Za glasbo in plesno vzdušje je poskrbela lokalna skupina BandAna.
Salon ranine je tako povezal vinogradniško dediščino, avtohtono sorto, lokalne vinarje, kulinariko, kulturo in turistično ponudbo ter opozoril na potencial ranine kot enega od prepoznavnih elementov vinorodnega podokoliša Radgona-Kapela
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
