Naslednji korak do sežiga pomurskih odpadkov, pomembna obljuba po požaru v Puconcih pa ostaja neizpolnjena
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo javni razpis za izbiro koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Še zmeraj pa ni javnega naročila za iskanje izvajalcev, ki bi do izgradnje sežigalnic izvažali gorljive frakcije.
Slabih pet mesecev po požaru v Centru za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) je pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavilo javni razpis, na podlagi katerega bodo podelili tri koncesije za izgradnjo sežigalnic. Izbrali bodo torej tri koncesionarje - prvega za občine osrednjeslovenske, gorenjske, goriške, obalno-kraške, primorsko notranjske, posavske in zasavske regije, drugega za savinjsko regijo in tretjega za koroško, podravsko in pomursko regijo.
Pričakovati je, da bo območje savinjske pokrivala sežigalnica v Celju, za zahodni del je predvidena sežigalnica v Ljubljani, za vzhodni del pa v Mariboru. Obe občini sta že napovedali namero za kandidiranje za koncesijo.
140 tisoč ton letno
Nova obrata bosta morala začeti delovati v sedmih letih po podelitvi koncesij. V treh obratih bodo v okviru gospodarske javne službe lahko sežgali 140.000 ton odpadkov letno, rok za prijave pa je 9. februar 2026. Finančni okvir in vir investicij v sežigalnice ostajata neznanka, pri čemer je potrebno poudariti, da so usmeritve Evropske unije bolj nagnjene k reciklaži in ne sežigu odpadkov. Objava javnega razpisa sicer sledi aprilski uredbi o gospodarski javni službi sežiganja komunalnih odpadkov.
V čakanju na mednarodni razpis za prehodno obdobje
Po puconskem požaru je bilo obljubljeno, da bo ministrstvo za vmesno obdobje, glede na to, da bodo sežigalnice v idealnem primeru postavljene po letu 2030 oziroma v skladu s koncesijo, če bo ta podpisana sredi leta 2026, do leta 2033, preko mednarodnega javnega razpisa za celotno območje poiskalo prevzemnika odpadkov za štiriletno obdobje.
"S tem bi prišli v bolj predvidljivo okolje, strošek prevzema odpadkov bi bil nižji, en prevzemnik z garancijo države bi se lahko tudi uspešneje pogajal za izvoz odpadkov," je takrat dejal minister Bojan Kumer. Sedaj se namreč vsak prevzemnik sam dogovarja in lahko zagotavlja količine za krajše obdobje, kar pomeni, da v poštev pride v glavnem izvoz za sosežig v cementarnah, medtem ko naj bi sposobnost zagotavljanja večjih količin odpirala možnost sklenitve večletnih pogodb s sežigalnicami.
Se bodo regijski centri kljub obljubam morali še naprej znajti sami?
Na letni ravni sicer v državi proizvedemo približno 250 tisoč ton tovrstnih odpadkov, a ker razen celjske toplarne, ki lahko sprejme le okoli 15 odstotkov tovrstnih odpadkov na leto, nimamo sežigalnic, so jih regijski centri primorani izvažati v tujino. Tam našim odpadkom vrata vse bolj zapirajo, cene na tono pa skokovito naraščajo.
Samo lani so imeli v Ceropu z odvozom tovrstnih odpadkov več kot dva milijona evrov stroškov. O obljubljenem razpisu za precej dolgo vmesno obdobje do izgradnje sežigalnic še ni ne duha ne sluha.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
