Kamenšek in Birova z dejstvi o požaru nad gostilniške debaterje, kavč selektorje in neverodostojne medije
Puconski župan Uroš Kamenšek je sklical tretjo izredno sejo občinskega sveta v tem mandatu, na kateri sta skupaj s Simono Biro, direktorico Centra za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop), predstavila vzroke za nastanek požara, potek intervencije in potencialne rešitve, da do takšnih nesreč več ne bi prišlo.
Župan Uroš Kamenšek je tretjo izredno sejo v tem mandatu sklical, kot je dejal, da "gostilniškim debaterjem in kavč selektorjem" povedo, da niso strokovnjaki na vseh področjih in da javnosti predstavijo zanesljive, 100-odstotne in resnične informacije o tem, kaj se je dogajalo, zakaj se je to zgodilo in kako naprej. Uvodoma na seji, kjer so predvajali tudi posnetek nadzorne kamere, ki je pokazal, da je v slabi minuti požar zajel celotno površino odpadkov, je župan predstavil osnovno poročilo puconske gasilske zveze.
20 let mrtva črka na papirju
Alarm je bil sprožen dne 10.3 ob 1.42 uri, požar pa je zajel približno 4500 kvadratnih metrov veliko površino, kjer je bilo skladiščenih čez 3500 ton tako imenovane RDF frakcije. Direktorica Ceropa Simona Biro je pojasnila, da gre odpadke, ki ostanejo po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in niso primerni za recikliranje ter imajo gorljivo vrednost. Količina odpadkov, torej teh 3600 ton, predstavlja trimesečno zalogo, ki jo ustvarijo iz obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
"Že več kot 20 let je s predpisi določeno, kako se ravna s to frakcijo. Izvajati bi se morala državna javna gospodarska služba, ki pa je mrtva črka na papirju. Regijski center v Puconcih je bil ustanovljen za izvajanje občinskih javnih služb - nikoli kot skladišče za izvajanje državne gospodarske javne službe," je pojasnila Birova, ki že več kot dve leti intenzivno opozarja na problematiko kopičenja tovrstnih odpadkov. "Gorelo je že kar nekaj regijskih centrov, mi smo bili zadnji," je ponazorila.
Kakovost zraka dobra, sledi polletni monitoring vplivov na okolje
Na gasilski intervenciji je sodelovalo skupno 38 enot, z 328 gasilci. Trajala je 3 dni, 13 ur in 15 minut, skupno torej 85 ur in 15 minut, ko se je zaključila dne 13.3 ob 15. uri. Gasilci so pri gašenju uporabili več kot 1000 kubičnih metrov vode, penilo in izolirne dihalne aparate zaradi močne zadimljenosti. Puconski župan je na vprašanje svetnika Jožefa Ficka glede domnevne neuporabe mask zatrdil, da noben gasilec ni šel blizu požara brez dihalnega aparata, pri čemer je bilo samo do jutra porabljenih čez 40 jeklenk izstisnjenega zraka, kar je potrdil tudi svetnik in predsednik PGD Puconci Štefan Sočič. Zaradi močnega vetra in intenzivnega ognja je bila aktivirana tudi mobilna enota ekološkega laboratorija, ki je spremljala kakovost zraka. Meritve so bile opravljene na dan požara in dva dni po začetku požara. Prvi dan, ko so bile meritve opravljene pri najbližjem stanovanjskem objektu na Vaneči, je bila kakovost zraka slaba do zelo slaba, meritve dne 12.3 pa so bile opravljene na dveh lokacijah. Poleg naselja Vaneči tudi pred puconsko osnovno šolo. Pri šoli je bila povprečna izmerjena vrednost PM10 delcev 21,7, pri hiši na Vaneči pa 14,4. Ob tem so, kot je navedeno v poročilu, ki ga je povzel Kamenšek na seji, višjo vrednost pri šoli izmerili zaradi bližine gradbišča. Župan se je v zvezi s tem obregnil tudi ob neresnično in zavajajoče poročanje enega od medijev, ki je poročal o možnosti prekinitve pouka na tamkajšnji šoli in, da je bilo zaradi požara pred šolo ves dan prisotno reševalno vozilo. Kot je pojasnil župan, je bilo namreč reševalno vozilo prisotno le kratek čas zaradi slabosti ene izmed učenk, pouka pa tako ali tako niso prekinili zaradi ugodnih meritev zraka. "V tem trenutku ni bojazni, da bi bilo z vdihovanjem zraka karkoli narobe," je poudaril župan.
Rezultati analize dva dni po požaru so tako pokazali dobro kakovost zraka, so pa v nacionalnem laboratoriju opozorili, da so bile v času gašenja uporabljene velike količine vode, ki bi lahko dodatno obremenile tla, podzemno in površinsko vodo, zato je potrebno spremljanje obremenitev okolja. K spremljanju kvalitete vode so pristopili v javnem podjetju, pri čemer je direktorica povedala, da so požarno vodo speljali v bazene in jo "peljejo zdaj na čistilno napravo". Župan je ob tem napovedal, da bodo v naslednjem tednu pristopili h konkretnejšemu načrtu monitoringa za obdobje pol leta, pri katerem bo sodelovalo več institucij, vključno s kmetijsko-gozdarsko zbornico za monitoring kvalitete zemlje.
Strošek in ne dobiček
Tako Birova kot Kamenšek sta na seji večkrat poudaril, da je javno podjetje storilo vse, kar je bilo v njihovi moči, da do neljubega dogodka ne pride, pri čemer je Birova tudi odgovorila na predlog Ficka, če bi morda bilo smiselno, da bi tovrstne odpadke namakali oziroma hladili. "Največ težav je takrat, ko je v zraku prisotne največ vlage, saj se potem sprožijo organski postopki. Edini ukrep je, da ti odpadki sproti odhajajo ven. To ni material, ki bil primeren za skladiščenje - sprotni izvoz je edina rešitev," je poudarila direktorica. Povedala je, da so se po četrtkovi novinarski konferenci, ki je potekala pod okriljem komunalne zbornice, sestali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer je bil prisoten tudi minister Bojan Kumer. Napovedano je bilo, da bo nova uredba sprejeta v mesecu aprila, pri čemer bodo sežigalnice, predvideni sta v Ljubljani in Mariboru, zgrajene po optimističnem scenariju v roku 5-7 let. Kaj bodo z odpadki do takrat? Po besedah Birove je ministrstvo obljubilo mednarodni razpis, kjer bodo izbrali koncesionarja, ki bo v času do postavitve sežigalnic odpadke sproti izvažal iz vseh slovenskih regijskih centrov. "To odločitev pozdravljam, a dejstvo je, da se bodo ti odpadki vozili v Skandinavijo, na Nizozemsko in v Grčijo, saj je Madžarska leta 2022 vrata našim odpadkom zaprla," je povedala in pojasnila, da so v Ceropu partnerje za izvoz imeli v Avstriji in na Slovaškem, preko javnih naročil pa izvajalca niso uspeli najti. Odpadki se sicer izvažajo v tuje države na podlagi posebnih izvoznih dovoljenj, katerih pridobivanje traja 3-6 mesecev. Ob tem je jasno zavrnila trditve in namigovanja nekaterih, da naj bi Cerop služil s tovrstnimi odpadki, saj gre pravzaprav za strošek. In to ne majhen - samo lani so za izvoz morali plačati več kot dva milijona evrov. "Večkrat smo slišali, da se Dunajčani grejejo z našimi odpadki in na naše stroške. To je ta frakcija," je poudarila. Ob tem je opozorila, da si nihče ne želi "na svojem dvorišču" imeti sežigalnice, a treba bo najti konsenz, saj vsak od nas v povprečju na leto ustvari 500 kilogramov odpadkov. Očitke o služenju s temi odpadki je ostro zavrnil tudi puconski župan.
Glede nadaljnje sanacije je direktorica dejala, da ta hip premeščajo sporne odpadke znotraj Ceropa, kolikor jim prostor dopušča, a so zelo omejeni. V prvi fazi bodo tako očistili prostor, pri čemer jim z odvažanjem pomagajo tudi druga komunalna podjetja, hkrati pa iščejo odlagališča, da ne bi z dodatnimi količinami bremenili svojega. Ravno tako so bili že izvedeni prvi sestanki z zavarovalnico in pogovori o načinu postavitve novega objekta, obstoječi je moral biti v sklopu intervencije porušen, da bo ta v primeru požara lažje dostopen gasilcem. Več bo znanega v prihodnjih tednih in mesecih, ko bo tudi jasno, kakšna je končna ocena škode.
Kamenšek verjame ministru Kumru
Kamenšek je za konec seje izrekel vso podporo direktorici pri njenem delu, se zahvalil vsem društvom, ki so pomagale pri intervenciji, in napovedal, da bo puconska občina, kot domicilna občina, kljub temu, da je njen delež lastništva v regijskem podjetju majhen, prevzela aktivno in vodilno vlogo pri nadaljnjem načrtovanju delovanja regijskega centra. Cerop je sicer v solasti vseh 27 pomurskih občin, od tega so največje sosustanoviteljice tudi štiri največje pomurske občine: Mestna občina Murska Sobota, Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona.
"Ministru verjamem, čeprav nas ni obiskal. Spremljali in aktivno bomo sodelovali pri vseh dogovorih in rešitvah. Dolgoročne rešitve so izgradnja sežigalnic, do izgradnje pa so rešitve, ki jih je predlagal sam minister - skupno javno naročilo in subvencioniranje sprotnega odvoza teh odpadkov na sežig v tujino," je še dejal župan. Birovo so v sklepnem nagovoru prevzela čustva. "Ko sem šla s sestanka z ministrstva in prišla v garažno hišo sem po štirih dneh nespanja prvič zadihala in zajokala. Groza me je, če bomo spet pristali v taki situaciji ... ko dve leti razlagaš, da imaš težavo, da imamo vsi v Sloveniji težavo, in se mora nekaj takega zgoditi, da se začnemo pogovarjati in iskati rešitve, je katastrofalno," je nekoliko v solzah zaključila direktorica javnega podjetja.
