Jure Zauneker

Minulo soboto bi moralo ob 12. uri vsem, ki so bili takrat v mobilnem omrežju katerega od štirih slovenskih operaterjev, na mobilnih telefonih zapiskati testno sporočilo sistema SI-Alarm. Gre za sistem javnega obveščanja in alarmiranja po mobilnih javnih omrežjih s pošiljanjem opozorilnih obvestil, ki bo v prihodnje omogočal hitro pošiljanje nujnih obvestil v obliki tako imenovanih potisnih sporočil, z evropskimi kohezijskimi sredstvi v vrednosti približno 4,5 milijona evrov pa so ga skupaj razvili Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), ministrstvo za digitalno preobrazbo, Telekom Slovenije ter drugi slovenski mobilni operaterji. Sistem je namenjen hitremu in učinkovitemu pošiljanju nujnih informacij na nekem geografskem območju v primeru naravnih in drugih nesreč, ki resno ogrožajo življenja in premoženje.

Posnetek zaslona

Namen sobotnega testiranja je bil preveriti tehnično delovanje sistema v realnih razmerah ter seznaniti prebivalce z načinom prejema in prikaza opozoril v prihodnje, a se je pri tem zalomilo. Mnogi namreč ob predvideni uri testnega sporočila niso dobili, dobili so ga dvakrat ali pa šele čez nekaj ur. Tudi tisti, ki so ga dobili, so poročali o tem, da so sporočila dobili le v enem ali dveh jezikih, pri nekaterih se je sporočilo prikazalo v dveh jezikih, torej polovica v enem jeziku, polovica v drugem. Prebivalci so poročali tudi, da so sporočilo dobili, vendar jim ob tem mobilni telefon ni zapiskal.

Jure Zauneker

Vsem priključenim v slovenska mobilna omrežja bi se moralo prikazati tako imenovano nacionalno opozorilo v slovenskem in angleškem jeziku, na območju narodnih skupnosti še v madžarskem in italijanskem, označeno bi moralo biti z besedami TEST TEST TEST, ob tem pa bi moralo glasno zapiskati. 

Po mnenju pristojnih je bilo prvo javno testiranje sistema SI-Alarm kljub vsem navedenim zapletom izvedeno brezhibno in je bilo uspešno, saj je pokazalo pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti.

Profimedia

Izvedeno brezhibno

Marko Stošicki iz Telekoma Slovenije, kjer so tehnično vzpostavili sistem in s preostalimi operaterji A1, T2 in Telemach tudi usposobili okrog 150 dispečerjev v klicnih centrih, je povedal, da so se težave pojavile na relaciji bazna postaja in uporabniki, analiza napak pa bo znana šele v prihodnjih dneh. »Sistem je vzpostavljen na redundanten način na eni lokaciji v Ljubljani in eni lokaciji v Mariboru, pri čemer gre za identično infrastrukturo ter identično strojno in programsko opremo. Sistem je, kar se tiče varnosti in delovanja, stoodstoten,« je povedal Stošicki na konferenci o sistemu SI-Alarm, ki so jo organizirali na nedavno končanem sejmu Sobra. Dodal je še, da so vsi operaterji pred sobotnim javnim testiranjem že izvajali teste zaprtega tipa.

Jure Zauneker

Da je bilo testiranje uspešno, meni tudi generalni direktor URSZR Leon Behin, ki pa je poudaril, da mora biti sistem zanesljiv, zato bodo testiranja potekala tudi v prihodnje. Veseli ga, da je do uporabnikov prišlo takšno sporočilo, kot so ga pripravili v upravi. Ta bo tudi v prihodnje pošiljala sporočila na mobilne telefone, o stopnji nujnosti, vsebini sporočila, geografskem območju prejemanja sporočil in trajanju oziroma ponavljanju sporočil pa bodo med drugim odločali Vlada Republike Slovenije, minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, župan občine prizadetega območja, poveljnik civilne zaščite ali njegovi namestniki na državni, regijski ali občinski ravni, vodje intervencij in podobni.

Namenjeno odkrivanju napak

Slovenija je sistem SI-Alarm, ki bo potisna sporočila pošiljal v štirih nivojih glede na stopnjo nevarnosti v danem trenutku, uvedla iz več razlogov, med drugim zato, ker je to obveznost držav članic Evropske unije in ker ima sedanji sistem javnega alarmiranja s sirenami, ki je sicer odlično razvit, vseeno nekaj pomanjkljivosti. »Velik odgovor na vse je zato množično obveščanje, dejstvo pa je, da telefon omogoča tako slišnost kot vidnost tudi gluhim oziroma slepim, prav tako boste sporočilo videli, če nimate ob pošiljanju oziroma prejemu sporočila telefona pri sebi,« je nekaj razlogov še navedel Behin.

Posnetek zaslona

Tokratno testiranje je bilo, kot je poudaril Miroslav Kranjc, državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki omogoča vzpostavitev in vzdrževanje sistema z vsemi štirimi operaterji do konca leta 2030, namenjeno odkrivanju napak pri oddajanju in prikazu sporočil na mobilnih napravah pred polno uveljavitvijo sistema. Je pa Kranjc, tako kot drugi pristojni za sistem, poudaril, da je pomembno tudi redno posodabljanje programske opreme mobilnih naprav.

MDP